Za Slovenijo je reden dialog na najvišji ravni s stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN-ja in ključnimi igralkami v mednarodnih odnosih zelo pomemben, je po pogovorih dejal slovenski zunanji minister Miro Cerar: "Slovenija si kot članica EU-ja in zveze Nato prizadeva za stabilnost v mednarodni skupnosti, še zlasti v naši soseščini, na Zahodnem Balkanu, in zato podpiramo odprt dialog z Rusijo o vseh aktualnih vprašanjih mednarodnega pomena."

Dialog z Rusijo se mu zdi pomemben tudi zato, ker ta država tako kot Slovenija podpira multilateralizem, ki je po njegovih besedah v zadnjem času na več področjih na preizkušnji.
Ministra sta poudarila dobro sodelovanje med državama na gospodarskem, znanstvenem, izobraževalnem in kulturnem področju, napovedala pa sta tudi prvi obisk predsednika vlade Marjana Šarca z gospodarsko delegacijo v Rusiji predvidoma sredi septembra. Slovensko delegacijo pod vodstvom ministra za gospodarsko sodelovanje Zdravka Počivalška pa na začetku junija pričakujejo na sanktpeterburškem gospodarskem forumu.

Cerar in ruski zunanji minister Sergej Lavrov sta govorila tudi o trenutnih mednarodnih vprašanjih, pri čemer sta največ pozornosti namenila Zahodnemu Balkanu, katerega stabilnost je v interesu obeh držav.

Cerar je poudaril pomen vloge EU-ja, da v tej regiji ne bi prihajalo do novih napetosti, ter pomen evropske perspektive za države regije, ki si to želijo. Lavrov je dejal, da je treba vsa odprta vprašanja v regiji reševati miroljubno in s političnim dialogom, da bi dosegli kompromis.
Ministra sta komentirala tudi najnovejše stopnjevanje napetosti na Kosovu po torkovi operaciji kosovske policije proti organiziranemu kriminalu.

Zaostritev na Kosovu so, kot je dejal Lavrov, izzvali tisti, ki si želijo Balkan spremeniti v "sanitarni kordon", uperjen proti Rusiji. Po njegovih besedah EU in Nato dopuščata tovrstno dogajanje na Kosovu.

Cerar je menil, da ima torkova operacija na Kosovu v teh zaostrenih razmerah nedvomno širše posledice za odnose med Prištino in Beogradom kot tudi za regijo.

Lavrov o rusofobiji
Lavrov je na novinarsko vprašanje komentiral tudi afero Ibiza, ki je odnesla avstrijsko vlado in v kateri je eno glavnih vlog odigrala domnevna nečakinja ruskega oligarha, za katero se je izkazalo, da je študentka iz BiH-a. Lavrov je dejal, da gre za rusofobijo, pri čemer je menil, da je medijski hrup okoli afere v veliki meri potihnil, odkar se je izkazalo, da ne gre za Rusinjo.

Ruski zunanji minister, ki je delovni obisk v Sloveniji začel v torek, se je srečal tudi s predsednikom države Borutom Pahorjem in premierjem Marjanom Šarcem. Pahor se je z ruskim gostom med drugim pogovarjal o pobudi Tri morja, s Šarcem je Lavrov govoril o dvostranskih odnosih in razmerah v svetu, z obema pa o krizi v Ukrajini.

Govorili so o pobudi Treh morij
Kot je na Twitterju sporočil Pahor, sta se z Lavrovom med drugim pogovarjala tudi o pripravi, ciljih in značaju vrha pobude Tri morja, ki ga bo predsednik Pahor gostil prihodnji teden. Udeležili se ga bodo voditelji držav članic pobude, nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in ameriški minister za energetiko Rick Perry.

Zunanji minister Lavrov je predsedniku Pahorju tudi prenesel pozdrave njegovega ruskega kolega Vladimirja Putina. Med drugim sta se pogovarjala o aktualnih problemih multilateralizma. Posebno pozornost sta namenila reševanju ukrajinske krize in razmeram na Zahodnem Balkanu.

Slovenija za dogovor iz Minska
Krizi v Ukrajini sta pozornost namenila tudi Šarec in Lavrov. Slovenija podpira mirno rešitev krize v vzhodni Ukrajini in poudarja pomen implementacije dogovorov iz Minska.

Predsednik slovenske vlade in vodja ruske diplomacije sta govorila tudi o dvostranskih odnosih, ki sta jih ocenila kot dobre in prijateljske. Poudarila sta, da med državama poteka dialog na različnih področjih – gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, izobraževalnem in drugih. Premier Šarec je izpostavil pomen rednih zasedanj Medvladne komisije za gospodarsko sodelovanje, ki ima pomembno vlogo pri pospešitvi gospodarskega sodelovanja med državama.

Ruski zunanji minister je ob koncu delovnega obiska v Šmartnem pri Litiji skupaj s Cerarjem odkril spomenik avtorju prvega rusko-slovenskega slovarja Davorinu Hostniku (1853–1929), ki je na prelomu iz 19. v 20. stoletje pomembno prispeval h krepitvi slovensko-ruskih kulturnih in znanstvenih stikov.