Premier Cerar je pred medije stopil po dveh urah sestanka predstavnikov koalicijskih strank, ki sta se ga udeležila tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar in finančni minister Dušan Mramor. O podrobnostih dogovora sicer ni govoril, je pa izrazil prepričanje, da bosta strani uspeli najti kompromisno rešitev. Dejal je še, da koalicija soglasno zaupa vladni pogajalski skupini.

Izpostavil je, da imamo zdaj "spodbudne ekonomske kazalce". "Zato se res zavedamo, da je zdaj čas, ko moramo vsi skupaj vložiti maksimalen napor, da skozi prihodnje leto z zadanimi cilji pridemo iz krize in s tem zaživimo normalno," je povedal premier. Izrazil je pričakovanje, da bodo tudi sindikati na razumen način pristopili k pogovorom, in izrazil prepričanje, da je socialni dialog na tej ravni nujen.

Na vprašanje, ali je torej vladna koalicija privolila v ultimativni predlog ukrepov sindikalne strani, je predsednik vlade odgovoril, da "ultimat pomeni, da ni pogajanj in pogovorov, a da je vlada proti temu, zato nadaljujejo pogovore in verjamejo, da jim bo uspelo doseči kompromisno rešitev". "Kaj se zgodi, če dogovora ne bo, vsi vemo. Tega si ne v koaliciji ne v vladi ne želimo," je še dodal. Ni pa želel dajati vnaprejšnjih izjav o tem, koliko je še manevrskega prostora na vladni strani, a ob tem potrdil, da so se pogovarjali o vseh mogočih predlogih in iskali tudi "kakšne druge kombinacije".

Mramor upa na končni dogovor
Mramor, ki ni dajal izjav, je že večkrat posvaril pred "črnimi scenariji", če Sloveniji ne uspe zmanjšati javnofinančnega primanjkljaja pod zahtevane tri odstotke bruto domačega proizvoda. Cerar je nocoj povedal, da ima Mramor zagotovo prav, ko poudarja vse te finančne okvire, a da pričakuje, da bo volja vlade za to, da jim uspe doseči kompromis, v ponedeljek "dobila tudi neki otipljiv rezultat v - upam, da - končnem dogovoru".

Predsedujoči SD-ju Dejan Židan in predsednik DeSUS-a Karl Erjavec sta po sestanku izpostavila pomen enotnosti koalicije. "V tej igri ne gre za to, ali zmagajo sindikati ali vlada, zmagati morajo ljudje v tej državi," je povedal Židan, ki meni, da so že blizu dogovora s sindikati. Verjame tudi, da "ni le vlada tista, ki razume, zakaj je dogovor potreben". Erjavec je izrazil pričakovanje, da bo popuščala in da bo razumna tudi sindikalna stran. "Ne nazadnje moramo vsi popustiti, če želimo priti iz krize. Veste, da je bilo v koalicijskem sporazumu dogovorjeno 40 milijonov evrov za regres upokojencev, pa je DeSUS popustil na 19 milijonov evrov," je pripomnil.

Po Erjavčevem mnenju je zdaj "treba malce stisniti", prepričan pa je tudi, da se bodo v letih 2016 ali 2017 lahko pogajali tudi drugače, morda celo o zvišanju plač in regresov, če bodo gospodarske razmere to omogočale. Nas pa zadnji ekonomski kazalci, kot pravi, lahko navdahnejo z optimizmom.

Cerar je skupno izjavo sklenil z besedami, da je osnovni namen teh ukrepov priti skozi težke razmere, nato pa se bodo plače začele tudi postopoma zviševati. Ali se bo tudi sam udeležil ponedeljkovih pogajanj, pa premier še ne ve. Kot je pojasnil, je "celotna vladna stran pripravljena na to, da pomaga pri pogovorih", če bo treba.

Sindikati vztrajajo, da je dodatno varčevanje nesprejemljivo
Pred vlado in sindikati javnega sektorja je v ponedeljek morda zadnji, sedmi poskus iskanja kompromisa o varčevalnih ukrepih za prihodnje leto. Izid skupnih pogovorov je tako rekoč v rokah predstavnikov koalicije, saj sindikati javnega sektorja vztrajajo, da so zanje nesprejemljivi vsi dodatni varčevalni ukrepi. Za prihodnje leto so pripravljeni privoliti le v podaljšanje zdaj veljavnih ukrepov, pri čemer želijo kot varovalko, da ne bi zamrznitev napredovanj veljala tudi v letu 2016, dogovoriti začetek njihovega izplačevanja v decembru 2015. Za sredo napovedujejo protest pred vlado. Če bi ta enostransko posegla v plače, je zelo verjetna tudi stavka.

Vlada je zaradi novega sindikalnega predloga v petek celo odpovedala dogovorjena pogajanja, minister Koprivnikar pa je ob tem pojasnil, da odgovor zahteva temeljitejši razmislek, saj zadnji sindikalni predlog bistveno odstopa od pričakovanj vlade. Ta je namreč sprva želela - poleg 313 milijonov evrov prihranka s prenosom trenutnih ukrepov - v javnem sektorju privarčevati še 127 milijonov evrov, z zadnjim predlogom ukrepov pa je mejo dodatnega prihranka spustila na 70 milijonov evrov.