Redna decembrska seja državnega zbora bo poslance zaposlovala ves teden. Na predlogu dnevnega reda je 11 zakonskih predlogov - pod sedem izmed njih se je podpisala vlada, pod štiri pa poslanska skupina SDS-a.
Začetek pa kot vedno prinaša poslanska vprašanja vrhu izvršilne veje oblasti. Tokrat so sicer poslanci bolj kot ne skopi pri obrazložitvi svojih vprašanj.

Grims: Nezaupnica Avstrije naši vladi
Poslanec SDS-a Branko Grims je predsednika vlade Mira Cerarja vprašal o političnih in drugih posledicah dejstva, da je Avstrija na naši severni meji začela postavljati ograjo. Poslanec SDS-a namreč meni, da je to nezaupnica dejanjem vlade, saj ta schengenskih predpisov ne izvaja v celoti.
Cerar: Smo vzor, kar Evropa priznava
Premier je zagotovil, da vlada svojo nalogo nadzora na meji izvaja vzorno in da ji to priznava tudi Evropa. Slovenija pri usmerjanju begunskih tokov po njegovih besedah ravna "zelo premišljeno", saj skrbi, da se prebežniki ne razpršijo po državi. Trenutno se s postavljanjem ograje pripravlja na morebitne razmere, v katerih bi morali obvladovati širše begunske tokove. Ti bi se namreč lahko razkropili po Sloveniji, zaradi česar bi se zmanjšala varnost lokalnega prebivalstva.

Res je, da je postavljanje ovir na južni meji lahko ovira gospodarstvu, turizmu in podobnim panogam, zato Cerar upa, da jih bo mogoče čim prej tudi odstraniti. Kljub vsemu pa Slovenija v tem obdobju dosega gospodarsko rast, vedno več je zanimanja tujih vlagateljev, država je napredovala tudi na lestvicah konkurenčnosti.

Na splošno pa je vprašanje migracij evropskih in svetovnih razsežnosti, niti večje države se same ne morejo spopasti s tem, je poudaril premier. Prav tako pa nobena ograja ne bo preprečila navala desettisočev prebežnikov, če EU ne bo našel skupnega pristopa k omejevanju migrantskega toka.

Glede postavljanja ograje na meji z Avstrijo je premier znova pojasnil, da bi se Slovenija - če bi Avstrija želela z ograjo zapirati ali zapirati mejo, kar bi bilo v nasprotju s pravnim redom schengena - zelo ostro odzvala. A te potrebe ni, saj gre le za nekaj kilometrov usmerjevalne ograje, je pojasnil.

NSi o manjšem schengenu
"Sprašujem vas, katere konkretne ukrepe bo sprejela vlada, da ne bo zožitve sedanjega schengenskega območja, ki bi Slovenijo izločila iz tega območja," se je glasilo vprašanje poslanca NSi-ja Jožefa Horvata. Zapisal je, da v poslanski skupini z zaskrbljenostjo spremljajo namero skupine držav Evropske unije o vzpostavitvi ožjega schengenskega območja, ki predvideva vzpostavitev schengenske meje na avstrijsko-slovenski mejni črti. Cerarja je zato vprašal, kaj namerava narediti, da Slovenija ostane v schengenu in da se ideje o minischengenu utišajo.

Cerar: Minischengen je izmišljen
A premier je te pomisleke odločno zavrnil. Kot je poudaril, je idejo o minischengenu težko utišati, saj te ideje pravzaprav ni, "spodbujate jo vi in nekateri mediji". Ideja se je novembra iz "notranjepolitičnih razlogov" razširila med nekaterimi politiki na Nizozemskem. Cerar se je, kot je dejal, na to nemudoma odzval in preveril, za kaj gre, nato je dobil zagotovila, med drugim osebno od nizozemskega kolega, da te ideje dejansko ni, da nikoli ni zaživela v nekih resnih razpravah, da je pravzaprav "popolna izmišljotina". Tudi v poznejših dneh in tednih se je potrdilo, da ideje minischengena dejansko ni. Je pa medtem, kot je spomnil Cerar, res sledilo ločeno srečanje sedmih držav EU-ja, ki so glavna destinacija za begunske tokove, in to je znova spodbudilo sume, da se te države dogovarjajo o minischengenu.

A to se je izkazalo "za povsem neresnično", je zatrdil premier. Te države so se ločeno sestale zgolj zato, ker imajo kot države destinacije za prebežnike isto težavo, še posebej zaradi zahtev določenih držav, kot je Turčija, ki terjajo dodatne preselitve več sto tisoč ljudi v Evropo.

"Ni šlo za nobene formalne pogovore, za nič, kar bi ogrožalo normalen potek dela Evropskega sveta in Evropske unije, in še najmanj za kaj takega, kar bi bilo podobno minischengenu."

Obenem je premier ponovil, da Slovenija v danih razmerah schengenska pravila izvaja optimalno, kar nam priznavajo tudi v EU-ju. To, kot je spomnil, dokazuje tudi dejstvo, da je Evropska komisija pred dnevi Italijo, Malto, Grčijo in Hrvaško - ne pa Slovenije - pozvala k spoštovanju schengenskih pravil glede registracije prebežnikov.

"Slovenija je v schengenu, bo v schengenu in izpolnjuje svoje dolžnosti," je poudaril in zatrdil, da nas nobena država iz schengena "ne izloča in nas ne želi izločati", ampak da z njimi dobro sodelujemo pri nadzoru migrantskega toka.

Vlada se trudi za policiste
Poslanec ZL-ja Luka Mesec je Cerarju postavil vprašanje, koliko sredstev je vlada po nedeljskem koalicijskem sestanku pripravljena nameniti policistom. Ob aktualni stavki policije je Mesec tudi spomnil, da so v ZL-ju že ob sprejemanju fiskalnega pravila opozarjali, da bo vlado čez pol leta "bolela glava".

Cerar podrobnosti nedeljskega dogovora koalicijskih partnerjev in ministrov državotvornih resorjev glede sredstev za policiste ni želel razkrivati. Spomnil pa je, da je pogajalska skupina prejela izhodišča, ki jih bo v torek ali sredo predstavila sindikatoma. Cerar je tudi priznal, da se je v preteklih letih nesorazmerno varčevalo na področju policije in obrambe sploh, kar je privedlo do aktualnega položaja, ki pa ga je vlada podedovala.

Premier je dejal, da se v vladi že vse leto zelo trudijo za policiste in da so z rebalansom proračuna za leto 2015 policiji zagotovili nove zaposlitve in nov denar. Predvideli so 300 novih zaposlitev za nedoločen čas, od tega so za 100 policistov predvideli plačana izobraževanja v času delovnega razmerja.

Za 330 policistov na meji so delovno razmerje spremenili iz zaposlitve za določen v zaposlitev za nedoločen čas. Predvideli so dodatnih 30 milijonov sredstev za opremo v letu 2016 in dodatnih 30 milijonov za leto 2017.

Oba policijska sindikata sta po besedah Cerarja sodelovala tudi v pogajanjih s sindikati javnega sektorja, v okviru katerih je bilo namenjenih za 200 milijonov evrov stimulacij in napredovanj zaposlenim v javnem sektorju. Zato mu še vedno ni jasno, zakaj stavka, ko pa se vlada že vse leto "izrazito trudi, da gre v korak z zahtevami policistov".

Poslanka SMC-ja Andreja Potočnik pa namerava premierja vprašati, kakšen je bil namen njegovih obiskov v tujini v preteklih tednih in kako jih ocenjuje.