Premier je ob vrhu EU-ja na Malti opozoril, da si prebežniki k nam ne želijo, Slovenija pa takega ukrepa ne bi mogla prenesti. Dodal je, da za tak ukrep niti ni pravne in dejanske osnove. "Popolnoma jasno je, da so vsi, ki so prišli v Slovenijo, prišli prek Hrvaške. In dejstvo, da smo mi opravljali registracijo, je bilo pogojeno z dobrim sodelovanjem z Avstrijo in našim odgovornim ravnanjem kot schengenske članice," je opozoril Cerar.

Spomnil je, da je Slovenija v okviru dogovora o prerazporeditvi prebežnikov med državami članicami EU-ja prevzela določeno kvoto in jih bo sprejela, a da v prisilno vračanje ne more privoliti.

Še trša pravila za prišleke
Potrdil je tudi, da Slovenija razmišlja o zaostritvi azilne zakonodaje, nekatere spremembe zakona pa so pripravili že pred časom. Dodal je, da so standardi v slovenski azilni zakonodaji že zdaj nižji kot npr. v Nemčiji in na Švedskem, tako da smo že "blizu minimuma" pravil EU-ja. A vendarle vlada še vidi možnosti za strožji režim in "če bo treba, bomo te možnosti seveda uporabili in državnemu zboru predlagali spremembe zakona".

Srečal se je tudi s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem, od katerega Cerar pričakuje, da bo Hrvaška na svojih mejah ukrepala podobno, kot ukrepa Slovenija. "To je bil dogovor in doslej se ga nobena država vzhodno oziroma južno od nas ni dovolj dobro držala. Zato je bil ta ukrep nekako potreben," je dejal glede odločitve o postavitvi žičnate ograje.

Ker bo meja kljub ograji še vedno prehodna, se mu zdijo "kakršne koli pretirane reakcije s strani Hrvaške na neki način nepotrebne".

Erjavec: Kje je meja bomo vedeli, ko jo določi arbitražno sodišče
Gost oddaje Odmevi pa je bil zunanji minister Karl Erjavec, ki je poudaril, da je ograja postavljena na slovenskem ozemlju in da si Hrvaška pač določa mejo na način, ki ji najbolj ustreza. "Ravnajo po svojem interesu, mi pa nismo naivni. Tehnične ovire bomo postavili tam, kjer bo najbolj koristno, da uresničimo naše cilje," je dodal.

Slovenija bo oviro po ministrovih besedah postavila tako, da ne pride do ponovne razpršitve migrantskega vala in da zagotovijo varen pristop migrantov na eno vstopno točko.

"Rad bi zelo jasno povedal, da je tehnična ovira postavljena na slovenskem ozemlju in tako smo danes tudi odgovorili na noto, ki jo je poslala Hrvaška," je dejal Erjavec. Ta odgovor sicer še ni v Zagrebu, saj želi Erjavec o njem obvestiti ministre na petkovi seji vlade.

Treba je tudi vedeti, da meja med Slovenijo in Hrvaško ni določena, zato je v teku arbitražni postopek, je še pojasnil minister in dodal, da je zato "naivno, ko pravijo, da je žična ograja postavljena na njihovem ozemlju". "To bomo vedeli takrat, ko bo o meji odločilo arbitražno sodišče," je pojasnil.

"Ko gre za Muro in za našo mejo, želijo, da se upošteva kataster, ko pa jim koristi, da ni katastra, na primer, ko gre za mejo med Srbijo in Hrvaško, pa želijo, da je meja med državama sredina Donave," je še ponazoril Erjavec.

Zavrnil je tudi očitke Hrvaške, da Slovenija ne spoštuje obveze, sprejete na mini vrhu EU-Balkan. "Slovenija obveze spoštuje, in sicer gre za 17 točk, ki predvidevajo, da je potrebno voditi koordinacijo," je pojasnil. "Zanimivo je, da z Avstrijo ni nobenih težav, tudi pred bruseljskim vrhom jih ni bilo, medtem pa poznamo izkušnje s Hrvaško, ko je razpršila migrante in so morali iti preko Sotle," je spomnil zunanji minister.

Za rešitev migracijske krize je sicer po njegovem mnenju nujno potrebno skleniti akcijski načrt s Turčijo in se dogovoriti za skupno zavarovanje schengenske meje. "Med svojim obiskom na Dunaju sem poudaril, da bi bilo dobro, da bi pri tem sodelovali z Avstrijci in Nemci, ne pa da vsak nekaj varuje na svojem delu, s čemer rahljamo schengensko mejo," je dodal.

Več pozornosti je po njegovem mnenju treba nameniti tudi Grčiji, ker je ta najbolj južna schengenska država. "Vemo, da tam zadeve ne delujejo, če bi, potem bi imeli na balkanski poti manjše zaplete," je še povedal.

Odločitev o postavitvi ograje ne mejo smo sicer po ministrovih besedah sprejeli sami, "ker smo odgovorni za schengen, za varnost naših državljanov, pa tudi migrantov", je še povedal zunanji minister.