Pred dnevi sta minili dve leti od prisege vlade pravnika Mira Cerarja. Državni zbor je 18. septembra 2014 s 54 glasovi za in 25 proti imenoval njegovo ministrsko ekipo, 12. vlado Republike Slovenije.

V 16-članski ministrski ekipi je le še 10 prvotnih članov. Kar nekaj imen se je sicer zamenjalo, saj sta odšli dve ministrici za izobraževanje, ministrici za kulturo in razvoj ter ministri za finance, gospodarstvo in obrambo.

Vlada se hvali, da je poskrbela za izboljšanje makroekonomskih kazalnikov, denimo gospodarske rasti, in za zmanjšanje brezposelnosti. Soočila se je tudi z množičnimi migracijami.

Ob tej priložnosti se je s predsednikom vlade pogovarjala Lidija Hren. Sledil je tudi pogovor z opozicijo.
Vlada ali tujina
Ocenil je, da je ta vlada rešila tako politično kot gospodarsko krizo, zato zaupanje v delo vlade narašča. Voditeljica ga je opomnila, da je na gospodarsko rast najbolj vplival izvoz, torej zunanji dejavniki, na kar opozarjajo številni ekonomisti. Odgovoril je, da imajo ekonomisti delno prav, ampak da je k temu veliko prispevala njegova vlada, kar je "dokazljivo in zelo evidentno".

Kadrovanje
Cerar je ocenil, da je vlada dvignila politično kulturo in da ves čas kadruje etično, ko se neka napaka odkrije, zanjo padejo tudi sankcije. Poudaril pa je, da morajo biti sankcije stopnjujoče se - ne more biti za neko manjšo napako kazen že zapor ali takojšen odstop. Vlada je etičnost pri kadrovanju dokazala tudi pri zadnjem sekretarju, ki je odstopil, je zatrdil Cerar in pri tem kritično nastopil do opozicije. Nekateri že mesece hodijo pred sodno palačo in žalijo sodstvo, vmes so celo poslanci - a jih je kdo pozval k odstopu, so morda odstopili sami, se je vprašal. "Če bodo na tak način sprejemali odgovornost tudi tisti, ki se šopirijo v opoziciji, potem bo naša družba že jutri boljša," je izjavil. Ampak ti se očitno ne držijo istih standardov, je dodal.
Ministrice za zdravje ni pozval k odstopu, ker je bila razdalja med njenim delom in "norostjo" strelca (pri incidentu v Izoli) "tako velika", da odstop zaradi objektivne odgovornosti ni prišel v poštev. Zatrdil je še, da je ministrica na področju zdravstva v zadnjem času naredila več, kot so vsi drugi v zadnjih desetih letih, zato je nikakor ne more odstaviti.
Omrežja
Voditeljica ga je soočila z njegovimi besedami o mafijski državi in nelegitimnih omrežjih ter ga vprašala, koliko naj bi bilo tega v primeru Luke Koper - in če za tem morda ne stoji celo koalicijska stranka SD. Cerar bi to težko zatrdil, ker nima nobenega dokaza, ve pa, da sta med blokado v Koper hodila koalicijska ministra, ki resorsko za to nista pristojna, in tudi podmladek SD-ja je bil pri tem dejaven. Cerar ocenjuje, da je šlo v primeru Luke Koper res za delovanje nekih interesnih omrežij. Indice v prid vidi tudi v tem, da ne uprava ne nadzorni svet Luke nista storila nič oziroma: "Uprava je dovolila, da se je situacija tam zgodila. Tam ni bila stavka, ni bil protest, to je bilo nezakonito divjanje."

Je morda del teh omrežij celo udbovskih, tudi nekdanji prvi mož SDV-ja v komunističnem režimu, Janez Zemljarič, ki sestankuje z ministrom Zdravkom Počivalškom? To se mu pripisuje, jaz tega ne vem, je odgovoril predsednik vlade. Je pa takoj, ko je za obiske izvedel, od Počivalška zahteval poročila in izvedel, da so vsi lobistični stiki ustrezno prijavljeni. "Počivalšku zelo zaupam. On ne bo popustil umazanim lobijem," je izjavil.
Interpelacija in ustavno sodišče
Na poti je interpelacija ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič, ker še vedno ni izvršena odločba ustavnega sodišča. To je odločilo, da je treba izenačiti javno in zasebno šolstvo pri javno priznanih programih. Cerar je poudaril, da mu je kot pravniku izvrševanje odločb ustavnega sodišča absolutna prioriteta. Žal je prišlo do blokade znotraj koalicije, je priznal in izrazil upanje, da bo prišlo do poenotenja okoli izvršitve. Obenem je ocenil, da je interpelacija proti ministrici pretiran ukrep.

Evropska unija in prebežniki
Cerar je zagotovil, da se Slovenija dejavno pripravlja na naslednji prebežniški val, za katerega sicer upa, da se ne bo zgodil. Če se bo balkanska pot spet odprla, se bo poslabšala varnostna situacija na Balkanu, znotraj Evropske unije pa bo tudi prišlo do poslabšanja varnosti in do krhanja te entitete, je napovedal. Kar se Slovenije tiče, na vladi so že zakoni, ki bodo omogočili tudi ostrejše ukrepe za zavarovanje schengenske meje, če bo to potrebno, je zatrdil.

A pravo rešitev vidi drugje. Evropska unija mora nujno s skupnimi močmi zavarovati zunanje meje, na tak način, da nezakonite prebežnike zadrži, tiste, ki bežijo za lastno življenje, pa ustrezno sprejme in zanje poskrbi. Obenem mora Evropa postati dejavnejša na globalnih kriznih žariščih. Če EU tega ne bo zmogel, utegne celina spet zapasti v fragmentacijo in notranja nesoglasja. Zadnje stoletje pa je pokazalo, v kaj to lahko pelje, je sklenil.