Slovenija je 194 kilometrov ograje postavila v obdobju, ko je šlo skozi državo pol milijona ljudi, na vrhuncu tudi po 14.000 na dan. "V tistih časih je bil ta skrajni ukrep nujen, meni je bilo izredno neprijetno, tudi drugi v vladi se niso počutili dobro," je takratno sprejemanje odločitve za Televizijo Slovenija komentiral takratni premier Miro Cerar.

A je bil to po njegovem mnenju edini način, da nenadzorovano množico obvladajo in zanjo ustrezno poskrbijo. Sicer je grozilo zaprtje avstrijske in italijanske meje in tudi južna soseda se ni izkazala ravno sosedsko. "Hrvaška takrat ni bila kooperativna, vemo, da je sama nezakonito organizirana pošiljala begunce čez zeleno mejo, ponoči, čez reke," je spomnil Cerar. Ograjo je takratna vlada postavila začasno in ob tem napovedala, da jo bo, takoj ko bo mogoče, odstranila.

NSi vladi predlaga selektivno odstranjevanje

Sorodna novica Na meji s Hrvaško bodo začeli odstranjevati žico

Če bi jo pustili, kot je v petek dejala notranja ministrica Tatjana Bobnar, bi s tem sporočali, da so migracije krizne same po sebi, kar pa ni res. Kaj bomo sporočali zdaj, ko jo bomo naenkrat vso odstranili, pa je drugo vprašanje.

V stranki NSi napovedujejo poslabšanje varnostnih razmer, saj je zaradi pomanjkanja pšenice pričakovati več migracij iz severne Afrike, okrepila se bo tudi balkanska tihotapska pot, menijo. Nadzor policije, kot napoveduje vlada, ne bo dovolj. "Ni realno, da bi dodatna tehnična sredstva, kot so brezpilotni letalniki, ki jih minister rad omenja, zagotovili enako stopnjo varnosti kot tehnične ovire," je odločitev komentiral poslanec NSi-ja Janez Žakelj. V NSi-ju zato predlagajo selektivno odstranitev ograje, ne povsod. Nekdanji premier Miro Cerar pa meni, da bo obvladovanje migracij v veliki meri odvisno od dobrega sodelovanja s Hrvaško.