Slovenija mora po odstopu Jerneja Sekolca novega nacionalnega člana arbitražnega sodišča imenovati v 15 dneh. Če ji to v tem obdobju ne bo uspelo, bo na prosto mesto nekoga imenoval predsednik arbitražnega sodišča. Po besedah premierja Mira Cerarja bo Slovenija 15-dnevni rok ujela. Na srečanju predstavnikov parlamentarnih strank so namreč odločitev o imenovanju novega člana arbitražnega sodišča sprejeli soglasno.

O novem kandidatu že v sredo
Vlada bo pripravila predlog postopka imenovanja in ga poslala v odbor DZ-ja za zunanjo politiko (OZP). Ta se bo sešel že v soboto in se bo moral odločiti tudi o samem postopku imenovanja oziroma o tem, ali bo o kandidatu odločal državni zbor ali vlada.

Pričakovati je, da se bodo parlamentarci sešli že na začetku tedna, vlada pa bi lahko o novem kandidatu odločala že v sredo. Cerar je dodal, da bodo o kandidatih odločali na podlagi imen, ki jih bodo predlagale posamezne stranke, poskušali pa bodo doseči dogovor o skupnem kandidatu. "Tako da bomo tudi v tem pogledu iskali kar najvišji mogoči konsenz," je pojasnil. Predtem bo v soboto na OZP-ju na mizi odločitev o samem postopku imenovanja oziroma o tem, ali bo o kandidatu odločal državni zbor ali vlada.

Cerar je po srečanju, ki ga je označil za konstruktivnega, poudaril, da pričakuje, da bo arbitražno sodišče nadaljevalo svoje delo in sprejelo odločitev.

Brglez komentiral izjave Hrvaške
Predsednik DZ-ja Milan Brglez je pojasnil, da so predstavniki parlamentarnih strank dosegli soglasje, da pri imenovanju slovenskega člana arbitražnega sodišča izkoristijo obstoječe pravne možnosti. Te po njegovih besedah napotujejo na daljši postopek, ki bi zahteval spremembo zakona, druga možnost pa je neposredna uporaba arbitražnega sporazuma. Ta bi po Brglezovih besedah pomenila še dodatno krepitev mesta tega sporazuma tako v slovenskem pravnem redu kot mednarodnopravno.

Kot je zagotovil Brglez, v soboto na za javnost zaprti seji OZP-ja še ne bo razprave o imenih kandidatov za novega arbitra. Prav tako po njegovih besedah o imenih kandidatov niso govorili na današnjem sestanku pri Cerarju. Dorekli so le postopek, po katerem bodo politične stranke sodelovale pri iskanju najprimernejšega kandidata, je pojasnil.

Ob tem je komentiral tudi izjave Hrvaške, da se odreka sporazumu. "Po splošnem mednarodnem pravu in dunajski konvenciji o pravu mednarodnih pogodb je takšen enostranski akt neveljaven in nikoli ne učinkuje takoj, ampak po tistem, ko pretečejo določeni roki," je dejal.

Erjavca na srečanje ni bilo
Na srečanje so bili sicer vabljeni tako predsedniki strank kot vodje poslanskih skupin, srečanja pa se je udeležil tudi predsednik DZ-ja Milan Brglez. Predsednik republike Borut Pahor se sestanka ni udeležil, sta pa s predsednikom vlade v rednih stikih in se posvetujeta, so sporočili iz predsednikovega kabineta.

Srečanja se je udeležil tudi minister za pravosodje Goran Klemenčič, zunanjega ministra Karla Erjavca pa na srečanje ni bilo.

Poslanci ob prihodu zadržani
Predsednik SD-ja Dejan Židan je ob prihodu povedal, da bodo poslanci razumeli, da je za državni interes treba žrtvovati tudi kakšen dan dopusta. Sam bo podprl možnost, da arbitra predlaga DZ ali pa kar vlada. "Kaj si mislimo o ljudeh, ki vohunijo za sodnikom in sodelavcem arbitražnega sodišča? Tega ne moremo vzeti za samoumevno, to je nedopustno, tudi med prijatelji," je bil oster Židan. Ob koncu sestanka pa je potrdil, da bi bil lahko slovenski arbiter imenovan že prihodnji teden.

Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša je dejal, da če je treba za skrajšanje postopkov spremeniti zakon, ga pač bodo.

Luka Mesec iz ZL-ja je že pred sestankom poudaril, da si v stranki prizadevajo za nadaljevanje arbitraže. Slovenija mora čim prej imenovati novega arbitra, da "to ne eskalira v še eno medsosedsko krizo, kakršnih smo bili v prejšnjih letih in podobnih obdobjih že vajeni", je dodal.

Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak je pred srečanjem povedala, da morajo biti politične stranke v tem primeru enotne, po koncu sestanka pa je dodala, da mora slovenska politika držati skupaj in v zahtevanem roku predlagati arbitra. "Upam, da bomo poiskali najboljšo rešitev, smo pa enotni, da predlagamo svojega arbitra," je povedala.

Kakšen bo postopek predlaganja novega arbitra, še ni jasno, v NSi-ju pa tudi ne bi nasprotovali temu, da bi člana sodišča predlagala vlada, če bi se o kandidatu pogovorili oz. dogovorili, je zagotovila Novakova.

Podpredsednica SDS-a Alenka Jeraj je potrdila, da bo v soboto na OZP-ju odločeno, ali naj o kandidatu odloča DZ ali vlada.

Trije mogoči kandidati
Naslednja odločitev vlade bo, koga imenovati za novega nacionalnega arbitra. Med mogočimi kandidati za novega slovenskega arbitra se omenjajo ustavni sodnik in strokovnjak za mednarodno pravo Ernest Petrič, pravnik in diplomat Borut Bohte in nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk, ki je zavrnil navedbe, da je med mogočimi kandidati za slovenskega člana arbitražnega sodišča.

Iz urada nekdanjega predsednika so sporočili, da je Türk iz medijev izvedel, da se njegovo ime "po neuradnih informacijah" omenja med imeni mogočih kandidatov za arbitra v sporu o meji s Hrvaško. Poudarjajo, da za ta ugibanja ni nobene podlage, saj je bil Türk kot predsednik republike angažiran v postopkih priprave sporazuma in oblikovanja arbitraže. "Te okoliščine izključujejo možnost njegovega imenovanja na položaj arbitra," so zapisali v Türkovem uradu.

Arbitražno sodišče sicer sestavlja pet arbitrov, tri sta Slovenija in Hrvaška imenovali skupaj s seznama, ki ga je pripravila Evropska komisija, po enega pa je imenovala vsaka država sama - Slovenija Sekolca, Hrvaška pa Budislava Vukasa.