Skupščina ZZZS-ja je obravnavala napovedano zdravstveno reformo, seje pa se je udeležil tudi zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Analiza zdravstvenega sistema je po besedah premierja Roberta Goloba pokazala, da so razmere slabše, kot si kdor koli v državi misli. Kot je dodal, je lahko zdravstvena reforma le celovita in se je je treba lotiti v središčni točki, pri ZZZS-ju. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so tedaj zavrnili očitke, da je jedro problematike ZZZS in da naj bi pred vlado skrival nekatere podatke.

Člani skupščine so na seji od ministra za zdravje v uvodu zahtevali odgovor, zakaj je reformo treba začeti ravno pri ZZZS-ju. Očitali so mu tudi, da daje vtis, kot da razprava ni dobrodošla. Minister je dejal, da vlada skupščine in članov ZZZS-ja ne krivi za trenutno stanje in da se vladni očitki o koruptivnosti ZZZS-ja ne nanašajo na skupščino ali upravni odbor. Ob tem je poudaril, da je zavod odgovoren za to, da se denar smotrno porabi. Na seji je poudaril predvsem pomen preglednosti sistema, pri čemer je ključna digitalizacija. S tem namenom na ministrstvu pripravljajo tudi napovedan zakon o digitalizaciji zdravstva.

Kot je ob predstavitvi osnutka poudarila v. d. generalnega direktorja direktorata za digitalizacijo v zdravstvu Alenka Kolar, želijo predvsem sistem poenotiti. Ob tem vidijo največjo težavo pri iskanju ustreznih tehnoloških kadrov, med odprtimi vprašanji pa so predvsem, kateri zdravstveni delavci bodo imeli vpogled v pacientove podatke, v katere podatke in koliko časa ter kakšno vlogo bi pri tem imel pacient.

Digitalizacija je sicer le ena od reformnih izhodišč, ki jih na ministrstvu želijo uvesti z začetkom naslednjega leta, ko naj bi po napovedih reformirali tudi plačni sistem javnih uslužbencev, uredili problematiko družinske in urgentne medicine ter prenovili ZZZS. Z reformo želi vlada nasloviti tudi kadre, absentizem, koncesionarstvo ter financiranje, a rešitve za to naj bi zaživele z letom 2025.

Kako točno naj bi bila videti prenova zdravstvene blagajne, minister ni podal konkretnih pojasnil, večkrat pa je poudaril pomen vzpostavitve preglednosti sistema s primerljivimi podatki. "Za vsak evro, ki ga damo za zdravstvo, moramo točno vedeti, za kaj smo ga porabili," je poudaril.

Na razpravi člani skupščine pričakovali več pojasnil glede reforme

Iz daljše razprave članov skupščine je bilo razbrati, da s predstavljenim niso najbolj zadovoljni. "Pričakoval sem, da bo že danes jasno, kakšna naj bi bila reforma zdravstvenega zavarovanja," je v izjavi za medije po koncu seje skupščine dejal predsednik skupščine Drago Delalut.

Da so ostali brez konkretnih odgovorov glede zdravstvene reforme, ki jo sicer pozdravljajo, je dejala tudi predsednica upravnega odbora ZZZS-ja Irena Ilešič Čujovič. Ob tem meni, da je minister mislil resno z napovedjo, da bodo ZZZS aktivno vključili v pripravo reforme. "To je edini način, da bomo prišli do nekega širšega družbenega konsenza, ki ga v tej državi potrebujemo glede zdravstvenega sistema," je dejala.

Podpredsednik skupščine Jakob Počivavšek je v razpravi na skupščini poudaril, da bi bilo treba urediti oz. uskladiti podatke pred reformnimi ukrepi. Predstavnik delodajalcev Branko Meh se je spraševal, kako bo vlada zagotovila dodatna sredstva: "Nameravate ta denar dobiti z dvigom prispevkom zaposlenih, dvigom davkov za gospodarstvo?"

Samo Fakin, sicer nekdanji direktor ZZZS-ja in minister za zdravje, meni, da se že zdaj natančno ve, kako je bil porabljen denar ZZZS-ja. Če pa zdravstveni zavodi in bolnišnice nimajo analitike, je to problem ustanovitelja, meni Fakin. Po njegovih navedbah se je glede na podatke, ki da so na voljo, storilnost v zdravstvu v zadnjih letih zmanjšala.

Predstavnica zavarovancev Martina Vuk pa je posvarila pred tem, da bi javni zdravstveni zavodi postali gospodarske družbe. "Koncesionarji so gospodarske družbe in kaj imamo – kreativno računovodstvo in poslovanje. Namen zdravstva ne sme biti ustvarjanje dobička," je dejala.

Predsednik skupščine Delalut je ministrstvu očital tudi, da se s hitrim sprejemanjem zakonodaje ustvarja vtis, da razprava z javnostjo ni zaželena. V skupščini so zato tudi izrazili skrb, da bi tako izviseli pri predlogih za prenovo ZZZS-ja. Bešič Loredan je pojasnil, da temelje strukturnih sprememb ZZZS-ja pripravlja vladna skupina. V treh tednih naj bi predstavili oz. ZZZS obvestili o pripravljenih rešitvah. "Nič ne bomo prehitevali, nič ne bomo skrajševali, o ničemer ne bomo odločali, dokler ne bo najširšega možnega konsenza," je napovedal minister.

Minister omilil izjave glede koruptivnosti ZZZS-ja

Bolj zadovoljni so bili člani skupščine z odgovorom ministra glede vladnih navedb o koruptivnosti ZZZS-ja, ki so bile tudi povod za sklic izredne seje skupščine. Po besedah Delaluta so bili nad izjavami predsednika vlade in ministrstva po januarskem vrhu koalicije zelo presenečeni, a je Bešič Loredan na seji dovolj jasno odgovoril, da ni bila mišljena koruptivnost skupščine in upravnega odbora.

Generalna direktorica ZZZS-ja Tatjana Mlakar je sicer ponovno zavrnila nedavne očitke vlade. Nad obtožbami so bili presenečeni, ZZZS svoja pooblastila izvaja zakonito, prav tako je pripravljen na prehod v sodobnejši zdravstveni sistem, je dejala. Poudarila e tudi, da računsko sodišče, ki v preteklosti pri poslovanju ZZZS-ja ni odkrilo nepravilnosti, ni samo nadzor računovodskih izkazov, ampak tudi zakonitosti, gospodarnosti in smotrnosti poslovanja.

Zatrdila je tudi, da ne skrivajo nobenih podatkov, kar je bil tudi eden od očitkov ministra. "Vsi uporabniki, ki imajo pravno podlago za koriščenje ali vpogled v te podatke, te podatke tudi dobijo. Tudi ministrstvo za zdravje jih bo prejelo, samo da si zagotovi pravne zakonske podlage. Mi smo temu izjemno naklonjeni, glede na to, da je naša želja, da se podatki uporabljajo za odločitve," je dejala v izjavi za medije.

Dva nova člana skupščine

Vlada je na dopisni seji razrešila tri člane skupščine ZZZS-ja, predstavnike delodajalcev za področje državne uprave in negospodarskih javnih služb, in sicer Heleno Ulčar Šumčić, Ireno Drmaž in Oskarja Salecla. Za preostanek mandata, do 25. oktobra 2025, je za predstavnika delodajalcev za področje državne uprave in negospodarskih javnih služb imenovala Petra Štembergerja in Mirando Groff Ferjančič.