Odločitve glavnega odbora Sviza je na novinarski konferenci predstavil glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj. Pojasnil je, da v šolskem sindikatu zahtevajo takojšnje splošno odprtje plačnega stropa za vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju. "Ne samo učiteljstva in strokovnega kadra, ampak tudi vseh hišnikov, čistilk, kuharjev, administracije in računovodstva," je poudaril. Zahteva je posledica premikov v zdravstvu, je dejal Štrukelj in dodal, da ti premiki kažejo, da plače v vzgoji in izobraževanju močno zaostajajo za vsemi drugimi deli javnega sektorja.

Ob tem v šolskem sindikatu zahtevajo tudi takojšnjo sklenitev sporazuma o vrednotenju in plačilu dodatnega dela, ki nastaja ob obvladovanju epidemije v vrtcih, šolah in vseh izobraževalnih zavodih, je povedal Štrukelj in ob tem opozoril na vse večjo kadrovsko stisko zaradi karanten in izolacij. Natančne stavkovne zahteve bodo iz sindikata delodajalcu posredovali, ko bo stavka izglasovana.

Glavni odbor Sviza je sklep o pozivu 32 tisoč članom, naj se izrečejo o splošni stavki v vzgoji in izobraževanju, soglasno sprejel na četrtkovem sestanku. "Način odločanja o stavki je zapleten, o stavki mora glasovati vsak član," je pojasnil Štrukelj. Glasovanja v 760 zavodih se bodo začela prihodnji teden. “Če bo večina za stavko, bomo stavko izvedli 9. marca. Od takrat bo stavko usmerjal glavni stavkovni odbor,” je napovedal.

Štrukelj: Po glasovanju še dovolj časa za pogajanja

Štrukelj je sicer dejal, da ne dvomi o tem, da bo stavka izglasovana. Po napovedih bodo rezultate o glasovanju članov sporočili sredi prihodnjega tedna. Je pa nato, kot je dodal glavni tajnik Sviza, do 9. marca dovolj časa, da se o zahtevah dogovorijo.

"Če bi oblast zgolj delno ravnala tako, kot je pri zdravnikih, potem imamo dvakrat ali trikrat preveč časa za to, da preprečimo to dejanje, ki pa bo sledilo, če ne bo prišlo do uresničitve zahtev," je dejal Štrukelj. Stavka bo trajala do uresničitve zahtev s prekinitvami, ki pa so predmet odločanja glavnega stavkovnega odbora, je napovedal.

Glavni tajnik sindikata je povedal tudi, da je v četrtek sindikalna konferenca visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti v Svizu "kategorično zahtevala takojšnje odprtje plačnega stropa za vse po vzoru za zdravnike", ker so, kot je dejal Štrukelj, raziskovalci, doktorji znanosti na raziskovalnih inštitutih in univerzitetni učitelji v povsem enakem položaju kot zdravniki specialisti.

Ob tem je dodal, da ne nasprotujejo zviševanju plač zdravnikov in da spoštujejo njihovo delo, nasprotujejo pa temu, da bi delali "ekskluzivno in izjemo zgolj zanje". Poudaril je tudi, da zahtevajo takšna pogajanja, kot so jih imeli zdravniki. "Želimo pogajanja o reševanju problemov v vzgoji in izobraževanju," je dodal Štrukelj. Glede vladnih izhodišč za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, ki jih je vlada določila v četrtek, pa je Štrukelj dejal, da to niso izhodišča, ki bi odgovarjala na zahteve zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ampak so to izhodišča za celotni javni sektor in so vezana na skupna vprašanja.

Kritike na račun šolske ministrice in odnosa pristojnih institucij

Štrukelj je bil kritičen do neodzivnosti in ignorance šolske ministrice Simone Kustec, ki ni imela posluha za številne pozive, pobude in opozorila, ki jih je sindikat izpostavil v zadnjih dveh letih. Poudaril je, da od pristojnih dobivajo cinične odgovore o tem, da v šolstvu teče vse normalno, in dejal, da je tudi med člani glavnega odbora prevladovalo splošno ogorčenje nad načinom ravnanja oblasti in nespoštovanja do zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.

Štrukelj je bil tudi kritičen do zagotovljenih dodatnih dveh milijonov evrov, ki jih je šolsko ministrstvo namenilo šolam za plačilo nadomeščanj. Dejal je, da gre za drobiž, "ki žali ali pa sporoča, da ti ljudje živijo na nekem drugem planetu, ne pa v realnosti".

Šolsko ministrstvo si od začetka epidemije prizadeva za varno in zdravo učno okolje

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so v odzivu na navedbe Sviza zapisali, da so predstavnikom vzgojno-izobraževalnih zavodov prisluhnili in da z njimi ves čas aktivno in redno sodelujejo ter da jim pomagajo pri reševanju dilem in izzivov, povezanih z izvajanjem ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa ter tudi z izzivi glede odsotnosti zaposlenih in glede izvajanja izobraževanja.

Na ministrstvu so navedli, da se zavedajo preobremenjenosti, s katero se zaradi trenutnih razmer soočamo na vseh področjih družbe, in spomnili, da je pristojna ministrica Simona Kustec za tekoče šolsko leto izdala sklep o nujnih ukrepih na področju kadrovske problematike, ki so potrebni za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov.

Tako se na podlagi tega sklepa v pedagoški proces pod vodstvom mentorja lahko vključijo tudi študenti, v novembru pa je bil sklep dodatno dopolnjen še z možnostjo dodatnega zaposlovanja svetovalnih delavcev. S sprejetjem zadnjega interventnega zakona za omilitev posledic epidemija covida-19 (PKP 10) imajo zavodi tudi možnost, da lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez objave prostega delovnega mesta, in sicer do 31. avgusta letos, so spomnili na ministrstvu.

Opozorili so še na zagotovljenih dodatnih dva milijona evrov za plačilo nadomeščanj od januarja do najdlje 30. junija letos v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, glasbenih šolah in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

Po podatkih ministrstva je bilo od začetka epidemije za ukrepe, povezane z delom zaradi covida-19, na polju vzgoje in izobraževanja namenjenih prek 70 milijonov evrov. Sredstva so bila namenjena za dodatke za nevarnosti in posebne obremenitve, za delo v rizičnih razmerah, za dodatke za ravnatelje in direktorje, za kritje nadomestil plač za čakanje na delo ter za nadomeščanja.

Šolsko ministrstvo pa bo sicer aktivno sodelovalo prek vladne pogajalske skupine v napovedanih pogajanjih in usklajevanjih z reprezentativnimi sindikati.