Poslanka SD-ja Andreja Črnak Meglič je poudarila, da ob marca v San Joseju v Kostariki sprejeti deklaraciji Členi San Joseja, ki govori o tem, da je treba varovati človeško življenje od spočetja, obstajajo tudi natančna navodila kako izvajati pritisk, lobirati na vlade, ministre, poslance, sodnike in druge ciljne skupine. Povedala je, da pobuda San Jose ni osamljena, ampak naj bi bilo "pobud za ukinitev pravice do splava" veliko, na kaj naj bi opozarjale tudi poslanke evropskega parlamenta.
Dodala je, da je v Sloveniji, na leto, okoli 5000 splavov in da število vsako leto še upada. Da bo splavov čim manj, si je po njenem mnenju treba prizadevati na druge načine, z ustvarjanjem pogojev za dobro življenje mladih družin in osveščanjem mladih o pravilni uporabi kontracepcije.
Poudarila je še, da so ženske v Sloveniji pravico do splava in kontracepcije dobile že v nekdanji Jugoslaviji in da bodo LDS, SD in Zares naredile vse, da te pravice ženskam ostanejo. "Ženske danes smo gospodarice svojega telesa in te pravice si tudi v bodoče ne bomo pustile vzeti," je sklenila.
"Ne bomo dovolili konzervativne restavracije"
Franco Juri (Zares) je povedal, da nastop treh omenjenih strank pomeni, da ne bodo dovolili konzervativne restavracije, kjer prevladujejo vzorci fundamentalističnega tolmačenja vere in njene vloge v politiki. Členi so po njegovem mnenju odsev dolgoletnih prizadevanj svetovnih konzervativnih strank in gibanj, ter teokratskih pogledov.
Vprašanje splava po Jurijevih besedah ni problem, ki bi grozil nataliteti Slovenije in Evrope, ampak gre za vprašanje odnosa države do posameznika. Pojasnil je, da opozarjajo, da ne bi prišlo, v primeru desne vladne koalicije v Sloveniji, do hudih težav za pridobljene svoboščine posameznikov, še posebej žensk. Povedal je, da bi se morale do dokumenta "San Jose" opredeliti vse politične stranke, "nas zanima, kaj se bo zgodilo jutri, v spremenjenem parlamentu. Ali bo desnica orbanizirala Slovenijo, jo bo orbanizirala tudi na račun pravic žensk, pravic drugačnih?"
"Proti splavu, za pravico do splava"
V LDS-u smo vedno pozorni na kakršnekoli pobude za omejevanje kakršnihkoli pravic, je zatrdil Aleš Gulič. Poudaril je, da je sam sicer proti splavu, nikakor pa ne nasprotuje pravici do splava. Od leta 1992 prihajajo različne pobude za omejevanje oz. odpravo splava, je zatrdil Gulič, ki je prepričan, da želijo nekateri prenesti "pravila obnašanja iz nekih zaprtih družb" na nivo države in da bi po njihovem mnenju morala država ukrepati proti posameznikom, "ki se ne bi obnašali v skladu s temi moralami."
Členi San Jose
Členi San Jose so bili po besedah zagovornikov in podpisnikov, med katerimi je prvopodpisani slovenski evroposlanec Lojze Peterle oblikovani z namenom, da bi "vlade in civilna družba pri prizadevanju za temeljne človekove pravice razumele, kako so pravice nerojenih otrok zaščitene v mednarodnem pravu."
Peterle in slovaška kolegica iz evropskega parlamenta Anna Zaborska sta v Evropskem parlamentu predstavila ti. člene San Jose, ki kot znanstveno dejstvo navajajo, da se človeško življenje prične že ob spočetju, in naj bi vladam in civilni družbi služili kot navodila pri odločanju o pravici do splava.
Členi San Jose
1. člen: Znanstveno dejstvo je, da se novo človeško življenje začne ob spočetju.
2. člen: Vsako človeško življenje je nadaljevanje (kontinuum), ki se začne ob spočetju in se nadaljuje v razlicnih fazah vse do smrti. Znanost te faze razlicno poimenuje, in sicer zigota, blastocista, embrio, fetus, dojenček, otrok, adolescent in odrasel. To ne spreminja znanstvenega konsenza, da je vsak posameznik na vseh stopnjah razvoja živ član človeške vrste.
3. člen: Od spočetja naprej je vsak nerojen otrok človeško bitje.
4. člen: Vsa človeška bitja so kot člani človeške družine upravičeni do priznanja njihovega inherentnega dostojanstva in do zaščite njihovih neodtujljivih človekovih pravic. To je priznano v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah ter v drugih mednarodnih instrumentih.
5. člen: V mednarodnem pravu ne obstaja nikakršna pravica do splava, ki bi izhajala iz katerekoli pogodbene obveznosti ali mednarodnega običajnega prava. Nobene mednarodne pogodbe Združenih narodov ni mogoče natančno navajati v smislu, da bi ustvarjala ali priznavala pravico do splava.
6. člen: Odbor za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk (Odbor CEDAW) in druga pogodbena nadzorstvena telesa so poskušali usmerjati vlade, da bi spreminjale zakonodajo, ki ureja splav. Ti organi so eksplicitno ali implicitno razlagali mednarodne pogodbe, ki so jim podrejeni, kot da bi vključevale pravico do splava. Pogodbena nadzorstvena telesa niso pooblaščena razlagati te mednarodne pogodbe na načine, ki ustvarjajo nove obveznosti držav ali ki spreminjajo vsebino teh mednarodnih pogodb, niti na temelju mednarodnih pogodb, ki ustanavljajo ta telesa, niti na temelju splošnega mednarodnega prava. V skladu s tem vsako tako telo, ki razlaga katero izmed mednarodnih pogodb na način, ki vključuje pravico do splava, ravna izven svojih pristojnosti in v nasprotju s svojim mandatom. Takšna ultra vires dejanja ne ustvarjajo nobenih pravnih obveznosti za države pogodbenice mednarodne pogodbe, države pa jih ne bi smele sprejeti kot prispevek k oblikovanju novega mednarodnega običajnega prava.
7. člen: Trditve mednarodnih agencij ali nevladnih akterjev, da je splav človekova pravica, so napačne in jih je potrebno zavrniti. Ne obstaja nikakršna mednarodnopravna obveznost do dostopa do splava na kakršnikoli osnovi, kar vključuje, a ni omejeno, z zdravjem, zasebnostjo, spolno avtonomijo ali nediskriminacijo.
8. člen: V skladu s temeljnimi načeli razlage mednarodnih pogodb v mendarodnem pravu in v skladu z obveznostmi dobre vere in pacta sunt servanda, in v zvezi z izvrševanjem svoje odgovornosti za zaščito življenj svojih ljudstev, države lahko in bi se morale sklicevati na določbe mednarodnih pogodb, ki zagotavljajo pravico do življenja, kar vkljucuje odgovornost države, da zaščiti nerojenega otroka pred splavom.
9. člen: Vlade in Člani družbe bi morali zagotoviti, da nacionalna zakonodaja in politike zaščitijo človekovo pravico do življenja od spočetja. Morali bi zavrniti in obsoditi pritisk za sprejetje zakonov, ki legalizirajo ali depenalizirajo splav. Pogodbena nadzorstvena telesa, agencije in funkcionarji Združenih narodov, regionalna in nacionalna sodišča in drugi bi morali prenehati z implicitnimi ali eksplicitnimi trditvami o, na mednarodnem pravu temelječi pravici do splava. Kadar pride do takšnih napačnih trditev ali uporabe pritiska, bi morale države zahtevati odgovornost sistema Združenih narodov. Dobavitelji razvojne pomoči ne bi smeli spodbujati ali financirati splavov. Prav tako ne bi smeli pogojevati pomoci s prejemnikovo privolitvijo v splav. Mednarodna materinska in otroška financiranja ter programi zdravstvene oskrbe bi morala zagotoviti zdrav zaključek nosečnosti za mater in otroka ter pomagati materam pozdraviti novo življenje v vseh okoliščinah.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje