V DZ-ju so že prejeli vladni predlog zakona, ki po oceni pristojnih izpolnjuje pogoje in je že pri poslancih ter bo obravnavan prvi. Poslanec Andrej Čuš je vladni predlog zakona sicer označil za skrpucalo in pojasnil, da se je za vložitev alternativnega predloga odločil iz več strokovnih razlogov. Med drugim tudi zato, ker infrastrukturni minister Peter Gašperšič "do zdaj ni naredil pri projektu drugega tira nič".

.
"Projekt, ki ga koalicija predvideva, nima predvidene finančne konstrukcije in je skrpucalo od zakona. Očitno se bližajo volitve, ker tako leva kot desna tranzicijska elita potrebujeta denar za financiranje kampanje," je še prepričan Čuš.

Čuš: Brglez zlorabil pooblastila
Čuš je sicer že pojasnil, da je svoj predlog zakona že dopolnil, po njegovih navedbah pa je manjkal le stavek, da predlog nima finančnih posledic na druge pravne subjekte, kar pa da je že vse obrazloženo v predlogu besedila. Zaradi omenjene pomanjkljivosti pa bo v DZ-ju prvi obravnavani vladni predlog zakona o drugem tiru. Gre za zlorabo pooblastil predsednika Milana Brgleza in podpredsednika DZ-ja Primoža Heinza, je prepričan.

V protestnem pismu je tako Čuš navedel, da je Brglez izkoristil položaj in vplival na zakonodajni postopek ter se požvižgal na enakopravnost poslancev in predlagateljev zakonov. Čuš je v pismu še pojasnil, da je imel slab občutek že takoj po vložitvi predloga zakona, saj da v internem komunikacijskem sistemu DZ-ja ni bilo vidno besedilo predloga, niti ga ni nihče obvestil, da bi bilo kaj narobe.

Opozorila protikorupcijske komisije, da vladni predlog zakona o drugem tiru dopušča nastanek korupcijskih tveganj, pa po njegovem mnenju potrjujejo, da je "vse pripravljeno na nov rop Slovenk in Slovencev". Skrb vzbujajoče je, da je v to vpleten tudi vrh slovenskega parlamenta, je sklenil Čuš v odzivu.

Predsednik DZ-ja Brglez se bo na protestno pismo Čuša odzval v petek, so sporočili iz njegovega kabineta. Očitki se mu zdijo neprimerni, ker niso podkrepljeni z dejstvi, so še zapisali.
.

.
Solastništvo Luke in Slovenskih železnic izključeno
Gašperšič je sicer po seji vlade znova zatrdil, da v dogovoru z Madžari za izgradnjo drugega tira "ne pride v poštev nikakršno solastništvo v Luki Koper, kar je bilo njihovi strani že predstavljeno", prav tako se ne dogovarjajo o lastništvu v Slovenskih železnicah. O vseh pogojih sodelovanja se še dogovarjajo, je pa predvideno, da bi lahko poleg Madžarske v 2TDK-ju sodelovale tudi druge države.

Ob tem je pojasnil, da je treba za vse kapitalske vložke, tudi slovenskega, zagotoviti kapitalski donos, to je 4,5 odstotka. O končni ceni drugega tira ni želel govoriti, je pa ponovil, da gre za manj kot milijardo evrov vključno z DDV-jem.

Prepričan o konsenzu
"Vložitev alternativnega predloga zakona nikakor ne predstavlja konca zgodbe," pa je bil jasen minister glede Čuševega predloga in dodal, da gre vlada s svojim predlogom naprej. Prepričan je, da bodo s civilno iniciativo in Luko Koper prišli do uspešnega konca. Dodal je, da se na pogovor o drugem tiru že v petek v Luko odpravlja tudi državni sekretar.

S predstavniki civilne iniciative se bodo predvidoma sešli v ponedeljek. Z njimi je pomembno doseči skupen jezik, da bodo razumeli, zakaj predlagamo takšno rešitev, kot jo predlagamo, in da njihov predlog ni izvedljiv že z vidika kombiniranja različnih evropskih sredstev, je poudaril Gašperšič.

Čuša posvaril, da je prevzel veliko odgovornost
Prvak DeSUS-a Karl Erjavec ob tem razvoju dogodkov upa, da se ne bo ustavilo uresničevanje projekta drugega tira in da ne gre za politično tekmovanje. "Če Slovenija ne bo zgradila drugega tira, to dolgoročno ne bo dobro za slovensko gospodarstvo, še manj pa za stalno gospodarsko rast," je v izjavi pred sejo vlade posvaril Erjavec, ki obžaluje, da je Čuš vložil zakona.

Ob tem je spomnil na dogovor koalicije v sredo, da Gašperšič opravi pogovore s predstavniki civilne iniciative in Luko Koper, ki prav tako nasprotuje vladnemu predlogu. Prvak DeSUS-a tudi upa, da se Čuš zaveda, kaj je storil, oz. da se zaveda vseh okoliščin projekta, ki ga predlaga civilna iniciativa. "Je prepričan, da je dejansko mogoče za ta denar takšen projekt izpeljati? Če ni tako, prevzema veliko odgovornost," je posvaril poslanca.

Oster je bil tudi do splošnega družbenega ozračja. "Slovenija v 25 letih praktično ni ničesar novega zgradila. To je družba, ki je popolnoma zavozlana, razni parcialni interesi poskrbijo za to, da se nič ne zgodi," je bil oster Erjavec. To, da neodvisni poslanec vloži tako pomemben zakon, po njegovem mnenju tudi kaže na politično sliko v Sloveniji.

Prvak SD-ja Dejan Židan pa je pred sejo vlade ponovil, da ima vladni zakon za zdaj le pogojno podporo stranke. "Prvo tveganje je hitrost, a argumenti, da je to potrebno zaradi pridobitve evropskega denarja, so trdi," je dejal.

Prav tako jih v SD-ju preseneča tako zelo negativno mnenje civilne iniciative, menil je tudi, da ni dobro, da predlogu nasprotuje Luka Koper, saj se zaradi nje gradi drugi tir, zato pričakuje, da se bodo uskladili.

Hitenje zaradi evropskega denarja
Da bi bilo mogoče s projektom drugega tira v tem razpisu za evropski denar iz instrumenta CEF sploh sodelovati, se mora nujno prijaviti kot vlagatelj družba 2TDK, ki jo zakonski predlog vlade ustanavlja. Razpis je bil objavljen januarja, rok za prijavo pa se bo iztekel 14. julija. Na ta dan mora biti 2TDK že vlagatelj.

Svet za civilni nadzor projekta nasprotuje vladnemu modelu javno-javnega partnerstva pri financiranju drugega tira. Njihov predlog med drugim predvideva, da bi drugi tir gradila družba SŽ-Infrastruktura, ki bi se zadolžila s poroštvom države.

V svetu želijo doseči, da se novelira investicijski program drugega tira, saj da sta inženirska in gradbena stroka ugotovili, da je projekt mogoče zgraditi za pol milijarde evrov ceneje, če se upoštevajo vsi strokovni standardi.

Mogoč je hibridni zakon
Glede parlamentarnega postopka v primeru vložitve več predlogov zakonov, ki urejajo isto družbeno razmerje, so v parlamentarni zakonodajno-pravni službi pojasnili, da DZ najprej obravnava predlog zakona, ki je bil posredovan prvi. "Če je izmed predlogov zakonov vložen tudi predlog zakona, ki ga je posredovala vlada, pa ni bil posredovan kot prvi, ga DZ, ne glede na vrstni red posredovanja, obravnava po vrstnem redu kot drugega," so zapisali.

Med možnostmi je tudi oblikovanje hibridnega zakona. V tem primeru se matično delovno telo najprej odloči, na podlagi katerega od predlogov zakonov bo pripravilo dopolnjen predlog, nato pa odloči še, katere izmed členov iz drugih predlogov zakonov se vključi v tistega, na podlagi katerega bo pripravljen dopolnjen predlog zakona.