27. januarja 1945 so vojaki sovjetske Rdeče armade osvobodili zloglasno in najbolj kruto nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz. In 27. januar je mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Gutteres je poudaril, da smo danes priča skrb vzbujajočemu ponovnemu porastu ksenofobije in sovraštva. "Poskusi zmanjševanja pomena ali pa kar odkritega zanikanja holokavsta se množijo," je dejal.

Pozval je k zavezi, "da ne bomo nikoli brezbrižni do trpljenja drugih in da ne bomo nikoli pozabili, kaj se je zgodilo, ali dopustili, da to drugi pozabijo".

Generalna skupščina ZN-ja je sicer pred enim tednom sprejela neobvezujočo resolucijo, v kateri vse države članice poziva k boju proti zanikanju holokavsta in antisemitizma, predvsem na družbenih omrežjih.

Iz taborišč se ni vrnilo okoli 12.000 Slovencev

Ne smemo pozabiti, da je bilo v času nacizma in fašizma v zaporih in koncentracijskih taboriščih zaprtih več kot 25 milijonov ljudi vseh ras, narodnosti in veroizpovedi, med njimi šest milijonov Judov. Čeprav se je o zloglasnih taboriščih smrti vedelo že med vojno, je njihova brutalnost, razkrita po koncu vojne, šokirala svet. V 11 taboriščih in njihovih podružnicah je bilo zaprtih tudi več kot 63.000 Slovencev in 12.000 se jih ni nikoli vrnilo.

Samo v koncentracijskem taborišču Aushwitz je skupno umrlo okoli 1,1 milijona ljudi, med njimi največ, 90 odstotkov, Judov. V taboriščih je umrlo največ madžarskih Judov (več kot 430.000), potem poljskih Judov (300.000) ter od 70.000 do 75.000 Poljakov. Zaprtih je bilo tudi 2346 zapornikov iz Slovenije, 1331 jih je tam umrlo.

Ko so vojaki Rdeče armade pred 77 leti vstopili v taborišče, so odkrili 600 trupel zapornikov, ki so jih nacisti ustrelili v zadnjem hipu. Vojaki so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov. Okoli 58.000 taboriščnikov so nacisti med umikom odpeljali iz taborišča in jih poslali na "pohod smrti", kjer jih je večina umrla zaradi mraza ali pod streli stražarjev.

Med preživelimi je edina še živeča murskosoboška Judinja Erika Fürst. S strahotno življenjsko izkušnjo se je morala soočiti pri 13 letih. "Moje sporočilo je, naj so si ljudje dobri, naj ne ločujejo vero od vere, ker ima vsaka nekaj dobrega," je ob dnevu spomina na to boleče obdobje zgodovina dejala za TV Slovenija.

V sredo jo je obiskal tudi predsednik države Borut Pahor. "Zdaj imamo priložnost pokazati, da smo se iz zgodovine nekaj naučili," je pudaril Pahor. Kot skupnost smo namreč moralni dolžniki tistih, ki so vojne zablode plačali z življenjem.

Sorodna novica Pahor: Prizadevajmo si za kulturo spominjanja, dialoga in mirnega reševanja sporov

Pred drugo svetovno vojno je v Prekmurju živelo okoli 500 Judov

Na lendavskem in murskosoboškem območju je v času druge svetovne vojne živela najštevilčnejša judovska skupnost v Sloveniji, ki je imela okoli 500 pripadnikov. Nanjo danes v Murski Soboti spominja spominski park imenovan Židovsko pokopališče, v Lendavi pa poleg sinagoge in nekaj starih meščanskih hiš tudi dolgovaško pokopališče, na katerem so maloštevilni preživeli Judje leta 1947 postavili spomenik žrtvam nacističnega genocida. Direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Boris Hajdinjak je za Radio Slovenija dejal, da so ga postavili, ker so šele po vojni dojeli, da mnogih ne bo nazaj domov in da niti nimajo grobov, saj so ostali kot pepel v Aushwitzu. "Zelo dolgo je bil ta spomenik edini v Sloveniji za judovske žrtve holokavsta. Na srečo danes ni več tako," je dodal.

#Spominjamose

Vodja slovenske delegacije pri Mednarodni zvezi za spomin na holokavst (IHRA) Marko Rakovec je prepričan, da je naša skupna odgovornost, da se upremo vsem poskusom zanikanja ali izkrivljanja grozot holokavsta. Po njegovih besedah je spominjanje na te tragične dogodke pomembno zato, da se ne bi nikoli več ponovili.

V spomin na žrtve holokavsta bodo medtem zagorele luči na pročelju parlamenta. Državni zbor se je pridružil projektu Svetovnega judovskega kongresa in Unesca #WeRemember oziroma #Spominjamose, ki poteka že cel teden. "Le z ohranjanjem

spomina na pretekle grozote in krivice ter z negovanjem občečloveških vrednot in temeljnih človekovih pravic lahko preprečimo, da bi se takšna tragedija kdaj koli ponovila. Tudi zato je pomembno in potrebno, da po svojih močeh podpremo prizadevanja, kot jih naslavlja tudi kampanja #WeRemember," je poudaril predsednik državnega zbora Igor Zorčič.

Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta je predsednik državnega zbora Igor Zorčič v svoji poslanici opozoril na skrb vzbujajoče razmere v Evropi, v kateri da se znova krepijo čustva nestrpnosti in sovražnosti do drugačnih in drugače mislečih. "Spominski dan je zato naša odgovornost, da storimo vse, da se kaj tako okrutnega ne ponovi," je dodal.

Zorčič seje tako zavzel za vključujočo in strpno družbo, v kateri bo lahko vsakdo užival svoje pravice in svoboščine ter bo enak pred zakonom, na glede na svojo raso, narodnost, vero, spolno usmerjenost ali druge osebne okoliščine.

Osrednje slovesnosti ob dnevu spomina so v Sloveniji sicer potekale že v sredo. Glavni govorec na slovesnosti v Murski Soboti je bil predsednik republike Borut Pahor. Predtem je na judovskem pokopališču v Dolgi vasi tradicionalno položil venec k spomeniku žrtvam nacističnega nasilja in pozval, da si za zavarovanje pridobitve miru, varnosti, strpnosti in sožitja vsak dan prizadevamo za tri kulture: spominjanja, dialoga in mirnega reševanja vseh sporov.

V imenu predsednika vlade Janeza Janše je bil na judovskem pokopališču v Ljubljani na Žalah danes v spomin žrtvam holokavsta položen spominski venec. Spominsko položitev venca je spremljala častna straža Slovenske vojske, so zapisali na vladni spletni strani.