"Ministrica je klonila pred tem, da premier ni dal soglasja za vpis na visokošolske zavode, klonila je pred tem, da so odslovili človeka, ki si je upal demantirati premierja. Ministrice nimamo več. Pred nekaj meseci bi to presenečalo, danes pa ne," še dodaja Damijan Štefanc z Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani, ki še meni, da je to nekaj običajnega za avtoritarno oblast, ki izvršuje voljo enega človeka, ki odloča, kako bo potekala šolska politika. Prepričan je, da je takšno ravnanje nedemokratično in ne more pripeljati iz krize, v kateri smo se znašli.

"Informacije dobivamo iz medijev"

Pavel Srečnik, ravnatelj Osnovne šole Stražišče pri Kranju, pravi, da se strinja s povedanim. "Cilj nas v šoli je, da bi bile šole odprte, še posebej za prvo triado. To, kar smo doživljali v naši šoli in regiji, se ne sme ponoviti. To vnaša samo zmedo v življenje šole, v tem tednu smo imeli šolo odprto v ponedeljek, zaradi testov, niti ne želim soditi, a zagotovo niso bili dobri testi, smo potem imeli dva dni zaprto šolo, obvestila o tem, da se ne gre v šolo, so prišla pozno zvečer," je povedal Srečnik.

Srečnik upa, da bo komunikacija z ministrstvom za šolstvo boljša, saj so ravnatelji po njegovih besedah bolj kot ne odvisni od informacij, ki jih dobijo iz medijev. "Vlada zmeda," je sklenil.

Tudi Igor Hostnik, ravnatelj OŠ Gabrovka-Dole iz Zasavja, pravi, da je zelo pomembno, da je najmlajša generacija v šolah. "Štirje dnevi, ki smo jih preživeli v šoli, so se pokazali za zelo pomembne," je poudaril. Tudi Hostnik je potrdil, da šole informacije dobivajo iz medijev, ne pa od ministrstva, in da informacije o odločitvah prihajajo počasi. "Na neki način imam občutek, da se na silo dela pritisk na ljudi," je dodal.

Pouk na daljavo ne daje pravih rezultatov

Pouk na daljavo ne daje pravih rezultatov, je prepričan Srečnik. "Poučevanje na daljavo ne omogoča, da se absorbira vsa snov. Ta primanjkljaj se bo poznal v prihodnje," je prepričan.

Štefanc meni, da je vsakomur v državi jasno, da zadev na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji nismo dobro zastavili. "Marca bo eno leto, kar so naši otroci in mladostniki doma, morali pa bi biti v šoli in se izobraževati po programih, ki terjajo visoko realizacijo. Predmetnik za osnovno šolo, ki ga je sprejel strokovni svet, jasno določa, da mora biti za uresničitev učnega načrta realiziranih 95 odstotkov učnih ur, ne vem, ali v tej državi danes, po enem letu, kdo ve, kolikšna je realizacija ur pouka in kolikšen manko smo pridelali," je opozoril. Odgovorna šolska politika bi morala zagotoviti kadrovske, finančne in infrastrukturne pogoje, da bi se lahko v šole varno vrnili vsi otroci. "Da se po enem letu veselimo, ker se bodo prihodnji teden vrnili otroci do 3. ali 5. razreda, je nezaslišano," je sklenil.

Štefanc je poudaril, da bi moralo v državi obstajati zavedanje, da je izobraževanje ena glavnih političnih in družbenih prioritet. "Potem je politična volja, da se iščejo varne rešitve za otroke, mlade, za zaposlene ... kako zagotoviti kadre, prostore, pomagati šolam glede organizacije. Politika si mora prizadevati čim prej odpreti šole za vse otroke. Pri nas pa čakamo, da številke padejo. Pogrešam proaktivno politiko, da je izobraževanje ena od otrokovih temeljnih pravic," je dejal.

Srečnik je dejal, da je jasno razvidno, da so se v sosednji Italiji veliko bolje organizirali. "Po občilih velikokrat slišimo, kako se primerjamo z drugimi državami, ko gre za primere dobre prakse. Poglejmo, kje tečejo stvari bolje kot pri nas, in težimo k temu, da se najdejo boljše rešitve in posledično otroke pripeljemo v šolo, to je bistveno," je dejal.

"Ne čudim se, da imamo v državi tako velik odpor"

Hostnik pa je še povedal, da se v šolah krešejo izredno različni pogledi, tudi glede testov. "Videli ste primere začasnih zapiranj, kako so bili videti protesti, vprašanje je, ali je naša družba sposobna pripraviti takšne pogoje, da bi šli čez celotno populacijo in jo potestirali," je dejal.

Vprašanje testiranja, tudi otrok, je po Štefančevih besedah vprašanje odgovorne politike, ki javnosti ukrepe ustrezno obrazloži in pojasni. "Ne čudim se, da imamo v tej državi tako velik odpor, ne samo do cepljenja, pač pa že do testiranja. Ne vem, kdo bi se prostodušno dovolil iz tedna v teden testirati, potem ko se pokaže in dokaže, da očitno imamo teste, ki so tako zelo nezanesljivi, da z njimi ni mogoče sklepati ničesar," je bil konkreten.

Otroci se ne gibajo, pridobivajo maso

Težava je tudi, da so otroci doma in se ne gibajo dovolj. Otroci se ne gibljejo, opaža se, da pridobivajo dodatne kilograme. "Zgodilo se bo, da bo primanjkljaj na gibalnem področju viden čez nekaj časa. Podatki, ki jih je pripravila fakulteta za šport, kažejo na povečanje telesne teže, premalo gibanja. Poznamo povezave med intelektualnim delom in gibanjem, ta davek plačujejo vsi učenci, ne samo najmlajši, čeprav je zanje gibalna abeceda najpomembnejša," je povedal ravnatelj Srečnik. "To je davek, ki ga plačujejo vsi učenci. Zdaj tako rekoč ni ur telesne vzgoje," je še poudaril.

In kako bomo nadomestili primanjkljaj v znanju? "Strategija bi morala biti pripravljena. Če se otroci vračajo v šole, bi morali vedeti, kaj bomo z njimi počeli. Šole pri tem ne smejo ostati same. MIZŠ bi moral narediti strokovno podporno vertikalo z vsemi pomembnimi deležniki. Najprej je treba ugotoviti, kateri cilji niso bili oz. niso mogli biti doseženi pri izobraževanju na daljavo in kateri delno," pravi Štefanc.

"Slika je zelo alarmantna"

A težav je več. "Hudo bo za vse, po vsej vertikali," pravi Štefanc. "Predstavljajte si dijaka v drugem letniku triletnega programa poklicnega izobraževanja. Marca je ostal doma do konca prvega letnika. Zdaj je doma v drugem letniku. V tretjem letniku bo končal program. Kaj ima od programa? Maturanti so doma in sploh ne vedo, ali se bodo lahko vpisali na fakulteto. Predšolski otroci ostajajo tudi drugo leto doma. Otroci, ki bi se morali opismenjevati, ostajajo doma," je naštel.

"Edina stvar, ki še ni bila omenjena, so socialne veščine," pa je poudaril Hostnik. "Otroci so prepuščeni sami sebi, težje se znajdejo v situacijah z vrstniki. Tukaj bodo težave. Vse otroke moramo zbrati v šolah, nato pa bo vsa odgovornost na šolah in učiteljih. Močno bo treba premetati letne delovne načrte posameznih predmetov in utrditi, kar manjka," je dejal.

Kako naprej?

Kako vzpostaviti sistem, da bodo zadeve normalno delovale? "Pričakujem odgovorno ravnanje vseh, predvsem pa si želim, da bi vsi skupaj ozavestili odgovorno ravnanje zaposlenih na šoli, staršev in otrok, da v šolo prihajamo le zdravi in mogoče s tem pripomogli k temu, da bi otroci lahko bili v šoli, da ne bi bilo treba prekinjati pouka. Na šolah bomo postorili vse, da bomo otrokom v tem času nudili vse, kar se da. Delo v šoli pogrešamo, moja pričakovanja od odgovornih so, da bodo otrokom omogočili normalno končati šolsko leto," je odgovoril Srečnik.

Hostnik pa je prepričan, da bo treba zaupati učiteljem, saj imajo le oni pregled nad tem, kako daleč s snovjo so učenci. "Pripraviti je treba mehanizme, ki bodo zaščitili učence in učitelje pred pritiski, ki prihajajo, mislim, da se storilnosti še nismo odpovedali koroni navkljub," je dejal.

Štefanc pa je sklenil z mislijo, da razume, da ni mogoče od otrok pričakovati toliko kot od vrstnikov pred korono. "A zelo jasno bi povedal, da je to zelo narobe, saj otroke tako prikrajšamo za znanje, za kakovost izobrazbe. Vsaka izhodna strategija, ki se je bomo lotili, mora nujno vsebovati razmislek, a ne o tem, česa vse otrokom ne bo treba znati, ker so t. i. koronageneracija, ampak kako bomo tem otrokom zagotovili, da se bodo približali, če ne dosegli standard znanja, kot smo ga zagotavljali njihovim vrstnikom," je sklenil.