Na davčni upravi ocenjujejo, da bi potrebovali vsaj od 600 do 700 dodatnih inšpektorjev, trenutno jih imajo 230, njihovo število pa nenehno upada. "Durs je najbolj kadrovsko, materialno in informacijsko pohabljen sistem, ki zaradi mačehovskega odnosa države doživlja krizo, ko ni več sposoben zagotavljati uspešnega delovanja, finančnega nadzora in pobiranja davkov za državni proračun," je na novinarski konferenci opozoril predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk.

Inšpektorica Darja Voler je ob tem izpostavila, da na njih "ne bi smeli gledati kot na strošek", in opozorila še na nizke plače. Neto plača kontrolorja z visoko univerzitetno izobrazbo denimo znaša le okoli 920 evrov.
Ljudem je že postalo jasno
Medtem ko naj bi bil vsak inšpektor pristojen za 350 zavezancev, pa jih nekateri zdaj nadzorujejo tudi 1.000. To so posamezni zavezanci že ugotovili in svoje poslovanje selijo tja, kjer je pokritost z inšpektorji slabša.
"Davčnim zavezancem ni treba hoditi iskat davčne oaze na Ciper, imamo jo tudi v Sloveniji," je nezadovoljna s slovensko zakonodajo, ki podjetjem omogoča stečaje čez noč in neomejen prenos sredstev drugam, komentirala Tatjana Hribar z novomeškega davčnega urada. "Mi smo tisti, ki polnimo državni proračun ter pokojninsko in zdravstveno blagajno. Če mi ne bomo mogli delati, bo šla država v stečaj," je dodala Hribarjeva.

V 21. stoletju še kar na roke
Poleg kadrovske podhranjenosti zaposleni na Dursu opozarjajo tudi na nov informacijski sistem, ki pa je še vedno v fazi nadgradnje. "Novi informacijski sistem nam ne ponuja zadostne podpore, zato še vedno uporabljamo starega iz leta 1988 in še vedno zelo veliko dela opravimo ročno," je povedala Breda Kolar z velenjskega davčnega urada.

"Obseg in zahtevnost nalog sta vse višja, izvajalci pa smo vse slabše opremljeni," je komentirala Kolarjeva, ki se ne čudi, da se gospodarski kriminal hitro povečuje. S povečanjem števila zaposlenih na Dursu, ne le inšpektorjev, bi se prilivi v državni proračun povečali, prav tako resnost zavezancev, je dejala.

Šest milijonov izterjanega dolga po glavi
Dursovci so zavrnili tudi očitke glede lastne neučinkovitosti. Neizterjanega davčnega dolga je res za skoraj milijardo evrov, vendar pa nihče ne pove, da zgolj 100 izterjevalcev prisilno izterja za več kot 600 milijonov evrov letno, je dejal davčni izterjevalec iz Kopra Dejan Ivkovič.

Po njegovem mnenju bi lahko izterjali še več, a so finančno omejeni. Durs res lahko kot upnik predlaga stečaj podjetja, ki ne poravnava davkov in prispevkov, a za to je treba plačati, je pojasnil. Na koprski davčni upravi so tako lahko lani predlagali stečaj le za tri podjetja in izbrali tista, kjer so ocenili, da bi lahko državi povrnili največ dolga.