Sindikat delavcev migrantov je v sporočilu izrazil prepričanje, da je predsednik DZ-ja Milan Brglez s svojim arbitrarnim in diskrecijskim odločanjem, ko ni določil roka za zbiranje podpisov volivcev za razpis referenduma in je zakone poslal v razglasitev predsedniku republike, kršil zakonodajo in ustavo.

"Obstoječa zakonodaja je jasna in nedvoumna ter določa, da predsednik DZ-ja mora določiti rok za zbiranje podpisov, seveda ob izpolnjevanju formalnih zakonskih pogojev, ki pa so bili izpolnjeni. V kolikor pa je predsednik DZ-ja zavzel drugačno stališče, pa bi po našem mnenju moral sam sprožiti postopek pred ustavnim sodiščem, kar je v primeru spora med predlagateljem referenduma in DZ-ja tudi sicer zakonsko dopuščeno in predvideno," so zapisali v sindikatu. Po njihovem mnenju bi moral ob tem počakati na odločitev sodišča, ne pa, da je postopek zaključil.

Manko roka za pravno varstvo?
Kot so navedli v sindikatu, ob tem ne gre prezreti, da je Brglez odločitev sprejel brez navedbe pravnega sredstva in brez določitve roka za pravno varstvo, s čimer je po njihovem mnenju znova kršil ustavo.

"Kot državljani Slovenije smo zaskrbljeni, da opisano ravnanje predsednika DZ-ja predstavlja postopek, ko oseba, ki je na funkcijo predlagana s strani koalicije in nato potrjena v DZ-ju z glasovi najmanj 46 poslancev, torej z voljo koalicije, v končni fazi diskrecijsko in v nasprotju z obstoječo zakonodajo odloča o referendumskih pobudah glede zakonov, ki jih je predlagala vlada, sestavljena po koalicijski pogodbi," so še navedli v sindikatu.

Brglez: Zavaroval sem pravno državo
Brglez se je na začetku meseca odločil, da ne bo določil roka za zbiranje podpisov v podporo zahtevam za razpis referendumov, ki jih je vložil sindikat. Tako se je odločil, da bi zavaroval pravico do zakonodajnega referenduma in v skladu z načelom pravne države preprečil njene morebitne zlorabe.

Brglez je svojo odločitev utemeljil s številnimi objektivnimi dejstvi, ki po njegovi oceni kažejo na zlorabo instituta referenduma za dosego ciljev, ki s sprejetimi zakoni nimajo nobene povezave. Pri tem se je skliceval tudi na drugi člen ustave v povezavi s tretjim odstavkom 15. člena ustave.

Šest referendumskih pobud
Predstavniki delavcev migrantov so v DZ vložili referendumske pobude za tri zakone, ki jih je DZ sprejel na aprilski seji, nato pa še za tri. Gre za zakone o izvajanju carinske zakonodaje EU-ja, o partnerski zvezi in o varstvu pred diskriminacijo ter novele zakona o upravnih taksah, zakona o varstvu kulturne dediščine in pomorskega zakonika. Za teh šest zakonov so zdaj vložili še pobudo za oceno ustavnosti in predlog za začasno zadržanje njihovega izvajanja. Kot so za STA pojasnili na ustavnem sodišču, so to storili še za zakon o referendumu in ljudski iniciativi.

Kot so pojasnili delavci migranti, DZ po njihovem mnenju sprejema dvoumne zakone, zato nameravajo vsakega preučiti in presoditi, ali je v škodo državljanov.

Vseh šest zakonov, za katere je sindikat predlagal referendum, so že objavili v uradnem listu in bodo začeli veljati.