Delodajalci in sindikati so si glede pokojninske reforme na nasprotnih bregovih. Foto: BoBo
Delodajalci in sindikati so si glede pokojninske reforme na nasprotnih bregovih. Foto: BoBo

Na današnji dolgi seji Ekonomsko-socialnega sveta so socialni partnerji govorili o več različnih vsebinsko pomembnih vprašanjih. Prva je bila na vrsti pokojninska zakonodaja. Dogovorili so se, da se pogajanja začnejo na začetku septembra.

Glede vsebine pogovorov je znano, da so mnenja delodajalcev in sindikatov različna. "Povedano čisto preprosto – delodajalska stran zagovarja ukrepe, s katerimi bi spodbujali vzdržnost pokojninske blagajne, sindikalna stran pa ukrepe, ki bi omogočili dostojne pokojnine. Delodajalci si želijo podaljševanja delovne dobe, sindikalna stran pa temu ostro nasprotuje," je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec.

Sindikalna stran: Ne privolimo v podaljšanje delovne dobe

Sindikalna stran si na drugi strani želi, da zaposlenih ne bi pretirano dodatno obremenjevali. "Za sindikate je ključnega pomena, da se ne podaljšuje delovna doba, tu bi prišlo do konflikta. To je razumel tudi predsednik vlade, ko smo bili sindikati pri njem na enem od zelo pomembnih sestankov pred meseci," je povedal Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja (SviZ), in dodal, da je za sindikalno stran izjemno pomembno tudi to, kakšno realno pokojnino bodo ljudje prejemali za 40 let delovne dobe.

Štrukelj je znova poudaril, da delodajalci v Sloveniji s prispevki že zdaj prispevajo bistveno manj, kot je to v večini evropskih držav. "Ta vrzel, ki nastaja prav zaradi tega manjšega prispevka delodajalcev, ki je nenormalen za evropske razmere, se pozna. To bo tudi ena od točk, ki jo bomo sindikati poskušali kot resno odprto vprašanje odpreti," je napovedal.

Vlada predlaga zvišanje upokojitvene starosti na 67 let. Foto: Radio Maribor/Pexels
Vlada predlaga zvišanje upokojitvene starosti na 67 let. Foto: Radio Maribor/Pexels

Upokojitvena starost po novem 67 let?

Kot je znano, ministrstvo za delo predlaga, da zdajšnjih 40 let pokojninske dobe ostane nespremenjenih, bi se pa postopno zviševala upokojitvena starost na 67 let. Delodajalci medtem odločno nasprotujejo novim obremenitvam, kot sta kolektivno dodatno zavarovanje in višja prispevna stopnja.

Delodajalci: Stroški se ne smejo povišati

"Zadržke imamo pri povečevanju stroškov, kar pomeni, da bomo tu morali najti kakšen drug modus operandi za obdelavo in vzdržnost, to pa je vse stvar pogovorov. En paket ni vezan samo na večje prispevke, ampak tudi na delovno dobo itd. Menim, da je potrebno, da se pogovorimo in poskušamo najti socialni konsenz," je povedal predsednik združenja delodajalcev Marjan Trobiš.

Valjavec je poročala, da so imeli za zdaj socialni partnerji pred seboj zgolj izhodišča, da nič od slišanega še ne velja. Pogajanja bodo potekala najmanj pol leta, prvi ukrepi pokojninske zakonodaje pa naj bi začeli veljati šele leta 2028.

Cvar: Pokojninska reforma je najbolj pereča tema

Že pred sejo ESS-ja je predsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Blaž Cvar dejal, da bo za delodajalsko stran najbolj pereča tema pokojninska reforma.

Ob tem se je zavzel za izpolnitev izsledkov poročila Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), da slovensko gospodarstvo dobro deluje, a da je treba začeti razmišljati o zniževanju prispevnih stopenj na plače zaposlenih v korist višjih neto plač. "OECD priporoča, da zaradi tega, ker dlje živimo, razmišljamo tudi o daljšanju delovne dobe. To je žal kruta realnost, s katero se bomo morali soočiti, ne pa ravno nasprotno, da ohranjamo delovno dobo v obstoječih letih in da samo zvišujemo prispevne stopnje," je prepričan.

Interventni zakon za zaposlovanje tujcev

Sorodna novica Vlada sprejela izhodišča za pokojninsko reformo. Ta ne predvideva daljše delovne dobe.

Med glavnimi temami današnjega srečanja socialnih partnerjev je bilo tudi zaposlovanje tujih delavcev in znotraj tega področja predlog interventnega zakona, s katerim želi vlada razbremeniti zaposlene na upravnih enotah.

Intervencijski zakon je ta trenutek že v DZ-ju, obravnava ga pristojni odbor.

To je zakon, ki bo razbremenil zaposlene na upravnih enotah in olajšal zaposlovanje tujcev, so razložili na ministrstvu za javno upravo. "Sta dve področji, eno je s področja notranjih zadev, tu govorimo o odpravi krajevne pristojnosti, drugo pa je začasna ureditev, ki bo pomagala, da se hitreje sprostijo določeni postopki," je pojasnil državni sekretar Jure Trbič.

S predlogom zakona niso zadovoljni niti sindikati niti delodajalci. Zagovornike delavcev skrbi, da se bodo z zakonom odprla vrata delavskim kršitvam ter da bo zakon spodbudil socialni dumping.

Delodajalce moti plačevanje tečaja slovenščine

Sorodna novica OZS poziva k uvedbi t. i. zaposlovanja tujcev na zaupanje

Delodajalska stran je kritična do obveze plačevanja tečaja slovenščine za tuje delavce in visokih glob vse do 30.000 evrov, če zahtev zakona ne izpolnijo. Po Cvarjevih besedah je treba po posameznih panogah pregledati, kje je domači jezik sploh treba obvladati na ravni, ki jo želijo doseči z 80-urnim tečajem. Ob tem je navedel primer tujih delavcev iz Srbije in Hrvaške, ki do določene mere jezik že znajo in se ga zlahka naučijo, ob zahtevi za dodaten tečaj pa bi lahko dobili odpor do zaposlitve v Sloveniji.

Delodajalce je uslišal del koalicije, in sicer Gibanje Svoboda in SD sta vložila amandma, ki bi to delodajalsko obveznost črtal iz zakona. Dokaz za to, da je koalicija glede vsebine razdeljena, je tudi dejstvo, da minister Luka Mesec iz Levice na vladi predloga zakona ni podprl, je sklenila poročanje Valjavec.

Mesec po seji: Zakona bo pretresal odbor

ESS je ustanovil odbor, ki bo obravnaval tako predlog zakona o tujcih kot predlog zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Delovati bo začel septembra. Isti mesec bo začela delati skupina, ki bo pripravila predlog pokojninske reforme, je po seji ESS-ja povedal minister za delo Mesec.

Luka Mesec. Foto: BoBo
Luka Mesec. Foto: BoBo

Na strokovnem odboru, ki bo obravnaval predloga glede zaposlovanja tujcev, bodo skušali doseči soglasje o tem, kakšna politika zaposlovanja tujcev je ustrezna, je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec povedal na novinarski konferenci po seji sveta. Delodajalska stran namreč po njegovih besedah opozarja na pomanjkanje nekaterih profilov na trgu dela, delodajalska stran pa svari pred kršitvami in zahteva, da zaposlovanje tujcev ne postane dumping slovenskim delavcem in plačam. Tujcem je treba zagotoviti tudi ustrezno integracijo, je opomnil.

V Sloveniji dela že skoraj milijon ljudi, od tega je 15,5 odstotka tujih delavcev. To pomeni, da v naši državi dela že skoraj 150.000 tujcev, je povedal minister. Res je treba upoštevati, da nekaterih poklicev primanjkuje, a hkrati tudi poskrbeti, da zaposlovanje tujcev ne bo vodilo v dumping na slovenskem trgu dela in da s hitro liberalizacijo trga ne načnemo družbene kohezivnosti, je dodal.

Delodajalci so se medtem osredotočili zlasti na vprašanje o čezmejnem zaposlovanju tujcev. Želijo, da tudi delodajalci dobijo bonitete in olajšave na področju dohodnine po vzoru drugih evropskih držav, je dejal Mitja Gorenšček iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Na sindikalni strani so glede čezmejnega opravljanja storitev znova ponovili, da ne bodo privolili v to, da se bo konkurenčnost gospodarstva gradila na prispevkih in socialnih pravicah. Od vlade pričakujejo, da se bo odzvala na ravnanje držav, ki bodo s svojo notranjo zakonodajo ustvarjale socialni dumping. To naj vlada stori tako, kot je storila Avstrija v primeru Slovenije, je pozval Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

V povezavi s pokojninsko reformo so se danes dogovorili o časovnici, načinu in terminih usklajevanj. Strokovna skupina ESS bo začela delati septembra in končala delo februarja. Sestanki bodo enkrat tedensko. Najprej se bodo lotili glavnih vprašanj, kot sta odmerni odstotek in upokojitvena starost. "Z Evropsko komisijo smo svoj krog pogajanj praktično odtekli, tako da je zdaj vse pripravljeno za to, da se s socialnimi partnerji in širšo javnostjo dogovorimo, kakšen pokojninski sistem je ustrezen," je napovedal minister.

Ne čezmejnemu izvajanju storitev

Glede predloga zakona o čezmejnem izvajanju storitev, o katerem je tekla razprava, je Štrukelj pred začetkom seje spomnil, da je bilo vnovično odprtje zakona tudi ena od zahtev delodajalcev, da so se vnovič vrnili v ESS. "Tukaj moramo priti do neke davčne nevtralnosti oziroma do razbremenitve, če smo že obremenili prispevke za zaposlene, ki delajo v tujini. Vsaj začasno, dokler se tudi druge države, kot je Hrvaška, tem pogojem ne približajo," je poudaril in dodal, da konkretno pričakujejo razbremenitve na področju dohodnine.

Predsednik Konfederacije sindikatov KS 90 Damjan Volf pa je na drugi strani opozoril na previdnost pri določanju pogojev glede zaposlovanja tujcev. Ob tem je izrazil tudi pričakovanje, da se bodo dotaknili spremembe odredbe o določitvi poklicev. "Zelo jasno opažamo, da je daleč največ kršitev prav med tujo delovno silo, ki prepogosto ne pozna slovenskega jezika, posledično ne pozna tudi delovne zakonodaje, tako da o tem pričakujemo kar zanimivo, predvsem pa burno debato," je pred sejo poudaril sogovornik.

Po Volfovih besedah bo sindikalna stran na seji tudi znova opozorila na težave Inšpektorata RS za delo. "Ta je vse preveč ujet v lastno birokracijo, namesto da bi bil branik delavskih pravic," je dejal Volf, ki je tudi član Sveta inšpekcije RS.

Pomanjkanje števila inšpektorjev

Kot je dodal Volf, je pri letnih poročilih o delu inšpektorata, o katerem bo govor tudi na današnji seji ESS-ja, vsako leto ogromno napisanega o pomanjkanju inšpektorjev in povečevanju števila pravnih oseb. "Ne glede na to pa nobena vlada ne stori koraka naprej, da bi intenzivno šla v to, da bi povečala število inšpektorjev in da bi s tem postavila tisti gabarit, ki ga od vlade in predvsem tudi od inšpekcije, ki je ključna za zaščito delavskih pravic, pričakujemo že več kot desetletje," je bil kritičen.

Da inšpektorat za delo ni ustrezno kadrovsko urejen in da ne opravlja svoje naloge tako, kot bi moral, je opozoril tudi Štrukelj. "Če inšpektorat za delo ne deluje, to delodajalci takoj zaznajo in kršitve in zlorabe se stopnjujejo. To ni dobro, ker navsezadnje meče slabo luč tudi na tiste delodajalce, ki so pripravljeni spoštovati zakonodajo, in teh je veliko," je izpostavil.

Glede neizpolnjenih zaposlitvenih kvot inšpektorata in odhodov zaposlenih pa je dejal, da "minister za delo ne more imeti nobenega opravičila, da se to ne uredi tako, kot je treba".