Demokratična pot se v resnici nikoli ne konča. Na njej so tudi zastoji in nazadovanja. Za napredek in kakovost demokracije se je treba nenehno truditi.
Brez etične občutljivosti ni zadovoljne družbe. Slabo se piše narodu, če ravnanja, ki so morda v skladu z zakonom, pa so v nasprotju z etičnimi načeli, sprejema za normalna. Brez zavedanja, da "ni vse, kar je dovoljeno, tudi pošteno", ni pravne države.
Po uvodni zahvali za hrabrost ljudi, ki so samostojnost Slovenije izborili, zanjo pa žrtvovali tudi lastna življenja, se je slavnostni govornik na proslavi zazrl v težke razmere, ki jih Slovenija preživlja danes. Med drugim je izpostavil tiste, "na katerih svet stoji" - mlade - in njihov (slab) položaj. Izpostavil je veliko število začasnih zaposlitev, kreditno nesposobnost in izpostavljenost mobingu.
"Med mladimi je vse več negotovosti. Njihov revolt smo videli, pa tudi nasilna dejanja, v katera se je ta revolt izrodil. Vse to je več kot le opozorilo, da moramo vsi skupaj poskrbeti za reševanje problemov mladih. Država mora zagotoviti pogoje, tudi zakonske pogoje, ki bodo dali mladim občutek varnosti in dobre prihodnosti. Ta naloga je odločilna za dolgoročno prihodnost države." S temi besedami je predsednik države opozoril na prioriteto naše države, ki se jo lahko doseže le z dialogom. Tukaj se je navezal tudi na pogajanja med vlado in sindikati. "Loputanje z vrati in grožnje nas ne vodijo naprej," je bil jasen.
Na naši dozdajšnji poti smo mnoge težave rešili in nekatere madeže iz preteklosti odpravili, pravi predsednik. "Nedavno sprejeti zakon o "izbrisanih" je pomembno, demokratično dejanje, ki utrjuje položaj človekovih pravic pri nas. Vendar problemi ostajajo. Izkoriščanje in ponižujoče ravnanje s tujimi delavci v Sloveniji je treba odpraviti, tako zaradi njihovega dostojanstva in pravic kot tudi zaradi nas samih ter našega samospoštovanja."
"Vemo tudi, da nas vračanje v zgodovino in v njene delitve ne pelje naprej." Politika, ki se napaja z delitvami in izkoriščanjem bolečih spominov iz preteklosti, tudi sama politično omejuje in deli ter vse bolj izgublja smisel, je v slavnostnem govoru še poudaril predsednik Türk.
"Vendar, vsi nauki osamosvojitvenega obdobja in našega poznejšega razvoja še niso do konca spoznani. Demokratična pot se v resnici nikoli ne konča. Na njej so tudi zastoji in nazadovanja. Za napredek in kakovost demokracije se je treba nenehno truditi."
Cukjati: Dan za razmislek, kako naprej
"Dan državnosti je dan spomina na rojstvo naše države, pa tudi primeren dan za razmislek, kako naprej," je na slavnostni seji v državnem zboru dejal France Cukjati. Podpredsednik državnega zbora je v svojem govoru izpostavil svoj kritičen pogled do aktualnega dogajanja. Tako je začel: "Letošnja spomladanska afera je razkrila ne ravno spodbudno delovanje pravne države. Vse pogostejši so primeri, ko kmetijsko zemljišče po tem, ko ga prevzame "pravi" kupec, nenadoma postane zazidljivo," in nadaljeval: "Kljub številnim političnim razpravam se še vedno pojavljajo prikrojeni javni razpisi in nenavadni izbori izvajalcev, da ne omenjam kartelnih povezav, ki jim tako težko stopimo na prste. Zgodi se, da celo visoki politiki v imenu države omogočajo posle podjetjem, s katerimi so lastniško povezani."
Nato je po omembi arbitražnega sporazuma in po njegovem mnenju neuravnoteženega poročanja slovenskih medijev na to temo spomnil tudi na polpreteklo zgodovino. "Nedavno smo se spominjali trpljenja taboriščnikov podružnice Mauthausen pod Ljubeljem. Ali ne bi bilo lepo, da bi tako pozornost posvetili tudi povojnim komunističnim koncentracijskim taboriščem, pa ne le tistemu na Teharjah pri Celju, ampak tudi tistim v Strnišču pri Ptuju, Hrastovcu v Slovenskih goricah, Brestrnici pri Mariboru, Filovcih v Prekmurju in drugod," se je vprašal.
Nadškof in metropolit Stres daroval tradicionalno mašo za domovinoŠe pred osrednjima slovesnostma na predvečer dneva državnosti je ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres daroval mašo za domovino. V nagovoru je poudaril pomembnost vrednot.
Posnetek osrednje državne slovesnosti, ki je potekala na ljubljanskem Trgu republike, si lahko v celoti ogledate na naslednji povezavi.
Po njegovih besedah se pogosto sliši o krizi vrednot, hkrati pa je dodal, da ta ugotovitev ni dovolj, in se vprašal, kaj vrednote sploh so. "Vrednota je to, kar je za nas najpomembneje, največ vredno, kar najbolj cenimo. Kar imamo za vredno, da je, kar ocenjujemo kot dobro in potrebno /.../ Marsikdo ima za vrednoto kaj, kar vrednota gotovo ni. To se izkaže ob preizkušnjah. Prava vrednota traja, je vrednota v vsaki okoliščini in vedno. Vsi se strinjamo, da so vrednote potrebne. Tudi državna skupnost ima svoje vrednote. Evropska unija jih je celo naštela v svojem temeljnem dokumentu," je dejal med mašo v ljubljanski stolnici.
PREBERITE VEČ
- Govor predsednika republike Danila Türka
- Govor podpredsednika DZ-ja Franceta Cukjatija
- Govor ljubljanskega nadškofa in metropolita Antona Stresa
Premierjeva navzočnost
Na državni slovesnosti prvič v zgodovini samostojne Slovenije ne bo predsednika vlade, so za MMC povedali v državnem protokolu. Borut Pahor je namreč na obisku na Kitajskem. Na MMC-jevo vprašanje, ali bi bilo obisk mogoče prestaviti, v kabinetu predsednika vlade niso odgovorili, so pa pojasnili, da premierja na slovesnosti nihče ne nadomešča.
Zahvala svojcem padlih
Predsednik republike je že sredi dneva sprejel svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo.
V svojem nagovoru je poudaril, da je dan državnosti najpomembnejši praznik naše države, ki nas spominja, da smo pred 19 leti z veliko voljo in odločnostjo dosegli, da je Slovenija dobila suverenost, polno neodvisnost in lastno državo.
Naša država je bila priborjena z uspešnim in zmagovitim bojem, ki ni bil brez žrtev, je dejal predsednik in se svojcem padlih v boju zahvalil za njihov velik prispevek. "Vedite, da vam je Slovenija hvaležna za to in da se ta prispevek ne bo pozabil," je še poudaril Türk.
Temeljna listina sprejeta 25. 6. 1991
Slovenija 25. junija praznuje dan, ko je pred 19 leti slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, zvečer pa je sledila slovesna razglasitev samostojnosti.
Pol leta od odločitve za samostojnost do njene razglasitve
Slovenci in Slovenke so se za samostojno državo odločili na plebiscitu 23. decembra leta 1990, ko je 88,5 odstotka vseh volivcev oz. 95 odstotkov udeleženih glasovalo za samostojno in neodvisno državo. Izide plebiscita so razglasili 26. decembra 1990 in ta dan praznujemo kot dan samostojnosti in enotnosti.
Dan državnosti pa praznujemo 25. junija v spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.
Po razglasitvi neodvisnosti 26. junija je Slovenija prevzela nadzor nad mejami. Ker jugoslovanska oblast samostojnosti ni priznavala, so se 27. juniija začeli oboroženi spopadi med jugoslovansko armado in slovenskimi teritorialci, ki so trajali do 7. julija.
Demokratična pot se v resnici nikoli ne konča. Na njej so tudi zastoji in nazadovanja. Za napredek in kakovost demokracije se je treba nenehno truditi.
Brez etične občutljivosti ni zadovoljne družbe. Slabo se piše narodu, če ravnanja, ki so morda v skladu z zakonom, pa so v nasprotju z etičnimi načeli, sprejema za normalna. Brez zavedanja, da "ni vse, kar je dovoljeno, tudi pošteno", ni pravne države.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje