Na referendumu bi državljane povprašali, ali se strinjajo, da se naravna bogastva v postopkih denacionalizacije ne bi več vračala v naravi.

Veljavni zakon o denacionalizaciji določa, da se nepremičnine upravičencem v denacionalizacijskih postopkih vračajo v naravi, kadar to ni mogoče, pa se jim mora zagotoviti nadomestna nepremičnina ali izplačati odškodnina.

Le še denarna odškodnina, ne pa tudi vračilo v naravi
V Zavezništvu bi radi po besedah njegove predsednice Alenke Bratušek to spremenili, in sicer tako, da vračilo nepremičnin v naravi ne bi bilo več mogoče, ko gre za naravna bogastva - zanje bi se lahko izplačevala le še odškodnina. Naravna bogastva, kot so, denimo, gozdovi Triglavskega narodnega parka, obala Bohinjskega jezera ali dostop do slapa Savica, morajo namreč ostati v državni lasti, je na novinarski konferenci dejala Bratuškova.

Za kaj takega pa bi bile potrebne spremembe zakona o denacionalizaciji, ki jih nameravajo v Zavezništvu doseči tako, da bi se o tem vprašanju najprej izrekli državljani na referendumu, če bi bil njihov odgovor pozitiven, pa bi bila to zaveza politiki, da sprejme ustrezne spremembe, pravi Bratuškova.

Za zdaj si v Zavezništvu želijo, da bi referendum razpisal državni zbor, za kar so po besedah Bratuškove potrebni glasovi 46 poslancev. Sama upa, da bo teh dovolj, čeprav o tem še ni govorila z vodji poslanskih skupin. "Za zdaj sem govorila le z vodjem poslanske skupine SD-ja Matjažem Hanom, ki pobudo načeloma podpira, mora pa o njej govoriti še z drugimi poslanci," je dejala.

O pobudi naj bi se Zavezništvo posvetovalo z nekaterimi pravniki, katerih imen pa Bratuškova ne želi razkriti, ker da nima njihovega soglasja. Podarja pa, da če bi referendum uspel in bi bil nato spremenjen zakon, to ne bi pomenilo, da bi denacionalizacijski upravičenci ostali praznih rok. Razlika bi bila le, da "bi morali biti zadovoljni z odškodnino". Na vprašanje, ali ne bi šlo pri tem za spreminjanje pravil igre med samo igro (denacionalizacija je namreč v zaključni fazi), pa dodaja, da se tudi zato o pobudi posvetujejo s pravniki.

Spomnili so na bančno luknjo
V Zavezništvu po besedah Bratuškove še vedno tudi vztrajajo pri svoji pobudi, naj se Katoliška cerkev v zameno za škodo, ki so jo bankam povzročila podjetja v njeni lasti, odpove odškodninam zaradi predolgih denacionalizacijskih postopkov.

V zvezi s tem so v Zavezništvu pisali tudi vladi in jo pozvali, naj s Cerkvijo o tem doseže dogovor, a odgovora, kot pravi Bratuškova, še niso dobili.