Sodba se nanaša na dolgotrajno vračanje 20 tisoč hektarjev gozda na področju Gorenjske in Zgornjesavinjske doline (Nazarje). Vzrok je nezmožnost uporabe zemljišč od uveljavitve zakona o denacionalizaciji do pravnomočnosti posameznih odločb, ki so bile v tem primere rešene večinoma leta 2006 in 2007.

"Za zdaj je bil to najvišji zahtevek"
"To je neko nadomestilo za dolgotrajnost postopkov, čeprav je imel vsak upravičenec možnost z začasno odredbo dobiti v uporabo, če je zato zaprosil," pojasnjuje direktorica Sklada kmetijskih zemljišč Irena Šinko, ki je potrdila naše informacije, da so pet milijonov evrov nadškofiji že nakazali. "Plačali smo nesporni del po metodologiji, izračunani s strani sklada, na ostalo smo se pritožili. Zaenkat je bil to najvišji zahtevek. Odškodnina, ki je bila prisojena, je nekje okoli enajst milijonov in pol," je povedala Irena Šinko, kar pomeni z obrestmi približno šestnajst milijonov evrov. Šinkova tako opozarja, da Sklad sam takšnih odškodnin ne bo zmogel in jih bo morala ob novih večjih vstah "poravnati država kot ustanoviteljica", na kar je že večkrat javno opozorila.

Šestnajst milijonov za povprečno šestnajstletne postopke
Okrožna sodnica Jadranka Juhant je sodbo spisala že 24. novembra lani. Tukaj si lahko ogledate kopijo, ki smo jo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja dobili od višjega sodišča v Ljubljani, kjer se zaradi pritožbe sklada trenutno nahaja. (V njej je sodnica v odškodninah namesto milijonskih zapisala tisočkrat nižje zneske, kar je naknadno popravila.) Sodišče je predvsem ugotavljalo, koliko lesa bi nadškofija lahko posekala in prodala v gozdovih v času, ko jih zaradi dolgih postopkov ni mogla prevzeti. Eden od izvedencev je škodo ocenil še bistveno višje od končne sodbe, vendar njegovega mnenja sodišče ni upoštevalo v celoti.

RKC: Daljši je postopek, višja je odškodnina
Nadškofija Ljubljana konkretnih postopkov in izplačane odškodnine ne želi komentirati. "Dolgotrajnejši je denacionalizacijski postopek, višja je odškodnina. V tem smislu je vprašljivo tudi ravnanje zavezancev, ki se neutemeljeno upirajo vračilu premoženja v naravi ter s tem sami zavirajo postopke vračanja in botrujejo višjim odškodninam. Za dolgotrajnost postopkov na drugi strani zagotovo odgovarja tudi država," so v splošni oceni zapisali v Nadškofiji Ljubljana.

Kot dodajajo, bo letos 7. decembra četrt stoletja od uveljavitve zakona o denacionalizaciji in primerno bi bilo, da se konča. Pričakujejo tudi sistemsko rešitev izplačila odškodnin. "To bi bil tudi primeren način, da se zmanjša škoda, ki so jo denacionalizacijski upravičenci utrpeli zaradi kršitve pravice do odločanja v denacionalizacijskih postopkih brez nepotrebnega odlašanja," še pišejo na Nadškofiji Ljubljana.

Sodba skoraj leto dni ostala v tajnosti
Kej je bila sodba skladu vročena že v začetku letošnjega leta in izplačilo 5.089.588 evrov opravljeno februarja (Tu dostopen podatek Erarja pomotoma dvakrat navaja znesek izplačila.), smo preverili, zakaj Sklad kmetijskih zemljišč in država nista o tem obvestila javnosti. "Natančnih podatkov do pravnomočnega zaključka postopkov ne dajemo zaradi opozorila informacijske pooblaščenke," je povedala direktorica Sklada Irena Šinko, ki nam prav zato ni mogla posredovati natančnih podatkov o še odprtih postopkih.

RKC samo od sklada zahteva 32 milijonov evrov
Po podatkih, ki smo jih pridobili, je šestnajst milijonov odškodnine z obrestmi šele prva od večjih zahtev, ki jih je nadškofija naslovila na sklad. Poleg izplačanih pet milijonov zahteva po sodni poti skupaj z Družbo usmiljenk še 15.146.061 evrov, zunajsodno - še pred vložitvijo tožb - pa še dobrih 12 milijonov. Skupaj 32 milijonov evrov - vendar lahko obresti to vsoto tudi podvojijo. Ocene sklada so primerljive, je potrdila direktorica. Ob tem pa sklad še zdaleč ni edini, od katerega Nadškofija Ljubljana in druge pravne osebe RKC Slovenija zahtevajo in dobivajo denar iz naslova odškodnina zaradi počasne denacionalizacije.

Nadaljevanje zgodbe v ponedeljek.