Danes, torej dve leti po volitvah, je Slovenija na zelo dobri poti okrevanja in velike zasluge za to ima prav finančni minister Mramor, je povedal predsednik vlade Miro Cerar in se mu zahvalil za izjemno opravljeno delo.

Po nepričakovanem odstopu pa so se začeli vrstiti odzivi - tako iz političnega kot gospodarskega sveta.

Gospodarstveniki kritični
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) je Mramor pustil pečat zaradi predlaganega davčnega prestrukturiranja, s katerim niso zadovoljni.

Ne glede na to, da je Mramor pomembno prispeval k stabilnosti, bo gospodarstvu ostal v spominu predvsem po skromni spremembi davkov in po proračunu, ki je bil nerazvojno naravnan, meni generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič. Ob tem je ocenil, da je Mramor privolil v kompromis z javnim sektorjem, ki da še naprej drži vladno koalicijo v pesti.

Predsednik OZS-ja Branko Meh je spomnil, da so od ministra pričakovali celovito davčno reformo, ne zgolj kozmetičnih popravkov zakonov, ki ne prinašajo razbremenitve gospodarstva, ampak samo obremenitev malega gospodarstva. "Zaradi davčnih predlogov smo do ministra Mramorja kritični in ocenjujemo njegovo delo kot slabo," je še dodal Meh.

Sindikati presenečeni
Odstop finančnega ministra je presenetil tudi Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Njen prvi mož Dušan Semolič je toliko bolj presenečen po sredinem dogovoru koalicijskih strank o davčni politiki. Poudaril je, da je prav ta minister zagovarjal nadaljevanje zakona o uravnoteženju javnih financ, trd in nepopustljiv pa da je bil tudi pri nasprotovanju usklajevanja pokojnin.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj ugotavlja, da je bilo ministrovanje Dušana Mramorja absolutno zaznamovano s strogo varčevalno politiko. Sprejetje fiskalnega pravila pa je verjetno tisto, ki je najbolj odločilno za naprej. Zaradi nekaterih nejasnih pogledov vlade pa bi znalo postati zapleteno, pravi.

Tudi predsednik konfederacije Pergam Jakob Počivavšek, sicer vodja ene od pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja, kot eno ključnih zadev, ki so zaznamovale ministrovanje Mramorja, izpostavlja uvedbo fiskalnega pravila in vodenje vseh vladnih politik ob dokaj strogem upoštevanju tega pravila, kar je po njegovem mnenju povzročilo tudi to, da okrevanje in gospodarska rast nista tako hitro in tako visoka, kot bi lahko bila.

Židan: Odhod ne pomeni konca
Predsednik SD-ja Dejan Židan odločitev o odstopu spoštuje. V izjavi medije se je zahvalil Mramorju za sodelovanje v dveh letih vlade, ki ga je ocenil kot pozitivno. "Pogajanja med nama so bila včasih težka, a vedno smo našli neko rešitev, ki je bila primerna, in smo jo tudi izvedli," je pojasnil.

Iskanje Mramorjevega naslednika je v pristojnosti premierja in v SD-ju se po Židanovih besedah v to ne bodo vmešavali, Cerarjevo odločitev pa bodo spoštovali. "Sam si želim, da bi tudi v prihodnje še naprej imeli finančnega ministra, ki bo trd pogajalec. Minister za finance je namreč prvi skrbnik državnega proračuna," je dejal.

Židan sicer verjame, da Mramorjev odhod ne pomeni konca vlade oz. ne ogroža koalicije. Spomnil je, da je Mramor odstopil iz osebnih razlogov, ki pa jih ni želel razkriti, in da "ni primerno, da bi o njih ugibali, ampak da jih spoštujemo in sprejmemo".

DeSUS: Odhaja trd pogajalec
Vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša je nad odstopom presenečen. Za usodo vlade se ne boji, bolj ga skrbi, ali bo premier Miro Cerar našel ustreznega naslednika. V DeSUS-u si želijo, da bi ta imel več političnega posluha kot Mramor, ki je po Jurševih besedah strokovnjak na svojem področju, a trd pogajalec.

Z Mramorjem je imel DeSUS trda pogajanja glede pokojnin oz. položaja upokojencev. "Mramor je dejansko strokovnjak na svojem področju, a mu manjka političnega posluha," je priznal Jurša. Za stranko je namreč vitalnega pomena, da bo imel njegov naslednik posluh za finančni položaj upokojencev, je poudaril.

"Lahko rečem, da ga bomo pogrešali, ne glede na to, da je trd sogovornik in pogajalec. To vam lahko povem iz prve roke, ko je šlo za vprašanje regresa upokojencev in pokojnin," se strinja tudi predsednik stranke Karl Erjavec.

Mramorjev odstop po Erjavčevi oceni ne bo vplival na stabilnost vlade. Kot je še dejal vodja slovenske diplomacije, je bil Mramor dober minister, kar dokazujejo tudi njegovi rezultati. "Vlada izgublja močnega ministra," je še dejal Erjavec in izrazil upanje, da bo predsednik vlade v najkrajšem možnem času našel ustreznega naslednika.

SMC: Pogum in odločnost še naprej
Vodja poslancev SMC-ja Simona Kustec Lipicer meni, da se bo prava vrednost dela, ki ga je opravil dosedanji minister Mramor, šele pokazala.

Spomnila je, da je bilo treba narediti red v denarnici države in ustvariti razmere, da se bo denarnica ustrezno polnila. Zato, da bodo lahko po njenih besedah ustvarjali priložnosti za nadaljnji razvoj, za plače, socialno politiko, infrastrukturna vlaganja itd.

Od Mramorjevega naslednika pričakuje podobne temeljne lastnosti, in sicer odločnost, avtoriteto in visoko strokovnost, pa tudi več poguma in proaktivnosti pri porabi javnega denarja.

ZL: Kvečjemu izguba ekonomske suverenosti
Vodja poslanske skupine ZL-ja Luka Mesec je odstop ministra za finance in napovedani odhod Metoda Dragonje z mesta državnega sekretarja na ministrstvu označil kot priložnost, da politika vlade postane socialna.

Poudaril je, da je Mramor poskrbel kvečjemu za izgubo ekonomske suverenosti. "Z vpisom fiskalnega pravila v ustavo se je ta država ob monetarni dokončno odpovedala tudi avtonomni fiskalni politiki," je še dodal.

SDS: Vlada v velikih težavah
Predsednik SDS-a Janez Janša se je na odstop finančnega ministra in dogajanje v vladi odzval na družbenem omrežju Twitter.

Zapisal je, da se "hiša, zidana na pesku nepoštenih volitev, po dveh letih besedičenja in kitenja s tujim perjem sesuva v prah". In dodal: "Prihaja čas končnih bilanc."

Kaže, da je vlada zašla v velike težave, je prepričan vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko: "Finančni minister ni kdor koli. Pri njem se zbirajo vsi finančni interesi posameznih resorjev. Do resorjev pa stopajo lobisti, omrežja, tisti, ki imajo interes in ki izstavljajo račune," je dejal. Zato pričakuje, da bo prišlo do razreza proračuna, ki ne bo ne razvojen ne socialen, pač pa bo kratkoročno zagotovil nekatere apetite.

Tonin: Padla je kraljica
Pri tej vladi je padla kraljica, in samo še vprašanje časa je, kdaj bo padel kralj, je odstop ministra Mramorja komentiral vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin. Ob tem se je zavzel za čimprejšnje predčasne volitve, obenem pa se je vprašal, kdo bi v takšni vladni koaliciji sploh želel biti prihodnji finančni minister.

Nov sklic DZ-ja bi, kot upa Tonin, lahko postavil vlado, ki bi bila čim bolj konsistentna in programsko enotna, da bi izpeljala ključne reforme, ki jih potrebuje država.

Iskanje naslednika ne bo lahko
Za poslanko Alenko Bratušek je odstop ministra pričakovan, razlog pa ni Luka Koper, "ampak nekaj bistveno večjega".

Po njenem mnenju Mramorjevega naslednika ne bo lahko najti, a premierju Miru Cerarju priporoča, naj se ozre po kabinetu. "Aleksandar Kešeljević naj stopi naprej, ne da iz ozadja upravlja državno premoženje," poziva.

Po mnenju vodje poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojana Dobovška pa boj med lobiji v Sloveniji še poteka. "Poleg tega da premierju Miru Cerarju ne zaupajo ljudje, mu ne zaupa več tudi Mramor," je ob odstopu finančnega ministra prepričan Dobovšek. Predvideva, da bo Mramorjev odhod močno zatresel vlado in bo iskanje naslednika težava.

Mramorjevega naslednika čaka usklajevanje proračuna
Prvi večji javnofinančni izziv za Mramorjevega naslednika bo usklajevanje sprememb proračuna za 2017 in sprejemanje novega proračuna za 2018. Vlada je že določila zgornjo mejo proračunskih odhodkov za obe leti in razrez po proračunskih porabnikih, a po preteklih izkušnjah sodeč, so pred njo in koalicijo še težavna pogajanja.

Odprta je predvsem fronta z javnim sektorjem glede dinamike sproščanja kriznih ukrepov na področju plač v javnem sektorju. Za ohranjanje ritma zniževanja javnofinančnega primanjkljaja, ki naj bi letos upadel na 2,2 odstotka BDP-ja, si namreč država ob grožnji morebitnih izrednih dogodkov premočnega rahljanja pasu ne more privoščiti.