Pred letom dni so v rudniku v Hudi Jami odkrili več sto mumificiranih posmrtnih ostankov žrtev pobojev ob koncu druge svetovne vojne. Ob obletnici odkritja je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije potekalo srečanje, ki sta ga organizirala muzej in Študijski center za narodno spravo. Na srečanju je vodja evidentiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc opozoril, da je iskanje prikritih grobišč ustavljeno.

"Svetlik in Širca nista izpolnila obljub"
Kot je zatrdil, se lani sondiranja oz. potrjevanja novih grobišč sploh niso izvajala. Prav tako ni mogoče več izpopolnjevati baze podatkov o grobiščih. Obljube ministrov za delo in kulturo, Ivana Svetlika in Majde Širce, o nadaljevanju del se niso uresničile. Po Ferenčevih besedah je vlada šele potem, ko je na dan spomina na mrtve opozoril na dvoličnost politike, za ureditev Hude Jame namenila skromna sredstva.

"Huda Jama - slovenska Srebrenica"
Predsednik vladne komisije za prikrita grobišča Jože Dežman je na srečanju ob obletnici odkritja pojasnil, da je imelo odkritje velik odmev tudi v mednarodnem prostoru. Tako so v Frankfurter Allgemeine Zeitungu Hudo Jamo označili kot Pompeje totalitarne grožnje, avstrijski mediji pa so o Hudi Jami pisali kot o slovenski Srebrenici.

Predsednik komisije je tudi povedal, da je leta 1984, "v času Tomaža Ertla", predsedstvo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije sprejelo sklep, da se je treba odzvati na pojave posameznikov, ki načenjajo povojne poboje, zlasti usmrtitve slovenskih domobrancev. Zato je bila ustanovljena tudi komisija, obenem pa je potekala tudi akcija SDV-ja, ki je identificirala komandante zbirnih centrov na Teharjah in v Šentvidu pri Ljubljani.

"Med temi komandanti je bil tudi Milan Venišnik, nekdanji pooblaščenec za Ozno, ki je konec leta 1984 domnevno storil samomor. Družina je zahtevala o njegovi smrti preiskavo, ki pa ni bila opravljena," je povedal. Dežman je na srečanju prebral Venišnikove besede, da je naredil tragično napako in da je povojne dogodke potisnil v podzavest. Po Dežmanovih besedah so Venišnikove besede "jasen in logičen odgovor na perfidno strategijo Janeza Stanovnika, da je šlo pri povojnih pobojih za maščevanje".

"Tudi ta vlada naklonjena reševanju tega vprašanja"
Vodja sektorja za vojna grobišča na ministrstvu za delo Marko Štrovs je na srečanju v muzeju pojasnil, da v Sloveniji nimamo samo Hude Jame, ampak je vsaj še 594 drugih prikritih grobišč, ki jih je prav tako treba urediti. Kot je pojasnil, bodo letos in naslednje leto sistematično pregledali prikrita grobišča.

"Tudi ta vlada je naklonjena reševanju tega vprašanja. Če bo tudi v izvršilni fazi izvedeno tisto, kar je načrtovano, bo to korak naprej," je zatrdil in poudaril, da Hude Jame ni mogoče več prikriti, tako kot je bila prikrita v času, ko je bil direktor rudnika nekdanji pooblaščenec Ozne, ki je zazidal dostop do grobišča.

"Obupani odzivi, ki kažejo moč odkritja"
Dežman je za MMC pojasnil, da je odkritje prikritega grobišča v Hudi Jami pri Laškem v slovenski družbi sprožilo intenzivno razpravo. Glede odzivov, ki so sledili odkritju, denimo na poimenovanje ulice v Ljubljani po voditelju jugoslovanske komunistične diktature Josipu Brozu - Titu, pa je Dežman dejal, da so to obupani odzivi, ki kažejo na moč odkritja grobišča.

Za Hudo Jamo 430.000 evrov
Štrovs je za MMC povedal, da je Huda Jama še vedno zaprta, ker tam poteka sodna preiskava. Zato tudi ni mogoče uresničiti končne ureditve. "V tem času, ko je bila preiskava ustavljena zaradi zahtev rudarske inšpekcije, so se urejali drugi prostori, predvsem dostopi do grobišča," je pojasnil.

Po besedah Štrovsa je vlada že sprejela informacijo o ureditvi Hude Jame. Po tej informaciji naj bi se znotraj rudnika uredilo grobišče za najdene posmrtne ostanke, ki bi jih priredili v kostnico. "V proračunu za leto 2010 in po programu za urejanje prikritih grobišč, ki ga je sprejela vlada, bo namenjenih 430.000 evrov ministrstva za delo. V to vsoto pa niso vključeni stroški za sodno preiskavo, ki se bo še nadaljevala," je še dejal.

Med žrtvami tudi ženske
Kot je znano, so trupla oz. od 200 do 300 mumificiranih posmrtnih ostankov v Barbarinem rovu v Hudi jami odkrili 3. marca lani. Preiskovalci do zdaj na truplih niso odkrili strelnih ran, zato domnevajo, da so ti ljudje umrli zaradi zastrupitve s plinom. Po besedah zgodovinarja in vodje sondiranja prikritih grobišč Ferenca so do zdaj iz rudnika odnesli 726 trupel moških.

Po Ferenčevih besedah so na petih metrih v prvem jašku, ki je globok okrog 48 metrov, do zdaj odkrili čez 300 trupel, kar pomeni, da je v tem jašku še okoli 2.500 trupel. Od tega je predvidoma deset odstotkov žensk. Trupla naj bi bila tudi v drugem in tretjem jašku. Kdo so žrtve, zakopane v Barbarinem rovu, ni znano, po nekaterih navedbah pa naj bi bili med njimi slovenski domobranci in hrvaški ustaši.

Za Titovo ulico in proti njej
Odkritje je imelo velik odmev v slovenski javnosti in politiki. Še burnejše odzive je sprožil predlog SDS-a, podan nekaj dni po grozljivem odkritju v Hudi Jami, da bi preimenovali vse ulice in trge, ki nosijo Titovo ime, in da bi umaknili Titove kipe v muzeje.

Kot odziv na to pobudo največje opozicijske stranke je namreč ljubljanski mestni svet, v katerem imajo večino levousmerjene stranke, sklenil, da eno izmed ulic poimenuje po Titu. Ta odločitev je sprožila ostre proteste desno usmerjenih strank, ki so opozarjale, da ni primerno poimenovati ulico po nekdanjem komunističnem diktatorju, ki je odgovoren za povojne poboje, tudi v Hudi Jami. Proti poimenovanju je Mlada Slovenija (MSi), podmladek Nove Slovenije (NSi), tudi začela zbirati podpise državljanov, na koncu jih je zbrala več kot 5.000.

Da so se povojni poboji dogajali pod poveljstvom Tita, je potrdil tudi predsednik Zveze borcev Janez Stanovnik, ki pa je prepričan, da je bila pravna utemeljitev povojnih pobojev zasnovana na odločitvi antifašistične zveze oz. voditeljev zavezništva Roosevelta, Churchilla in Stalina. Temu sicer nekateri zgodovinarji oporekajo.

Türkova izjava o drugorazrednosti buri duhove
Z odkritjem v Hudi Jami pa je povezana tudi afera glede izjav predsednika države Danila Türka o drugorazrednosti. Pred svojim govorom na proslavi v Trbovljah ob dnevu žena je namreč Türk na novinarsko vprašanje, ali se bo šel poklonit žrtvam povojnih pobojev v Hudi Jami, odvrnil: "O drugorazrednih temah ne bom govoril."

Pozneje je trdil, da je bil napačno razumljen, saj naj bi rekel, da so drugorazredna tema politične manipulacije v zvezi z odkritjem grobišča, ne pa samo odkritje. Obenem je zatrdil, da ta zločin najostreje obsoja, kakor tudi obsoja vse medvojne in povojne poboje. Na dan spomina na mrtve pa je Türk skupaj s premierjem Borutom Pahorjem in predsednikom DZ-ja Pavlom Gantarjem položil venec pred grobiščem.