Vlada je pred dobrim mesecem imenovala novo komisijo za reševanje vprašanja povojnih grobišč, v katero je imenovala devet strokovnjakov iz osrednjih državnih strokovnih ustanov. Predsednik komisije je Jože Dežman, sicer tudi direktor Arhiva Republike Slovenije.

Ob četrti obletnici odkritja množičnega grobišča v Barbara rovu se je Dežman vprašal, ali smo sposobni prekopati tudi žrtve, ki ostajajo zakopane. Želi si, da bi v Hudi Jami opravili dela po odločbi rudarske inšpekcije, predvsem da se prepreči morebitno zasutje že prekopanih žrtev.

Strokovnjaki se pogovarjajo tudi o tem, ali je obstoječa grobnica v jami primerna za dokončno mesto pokopa teh žrtev ali pa bi bilo bolj smiselno te žrtve pokopati kje drugje. Do zdaj so v jami uredili pohodne poti, odvodnjavanje, prezračevanje, del je tudi elektrificiran.

Pobiti tudi v drugem rudniku?
Prepričan je, da bi rudnik lahko preuredili v kulturni spomenik državnega pomena oziroma v spominski muzej, odprt za javnost. Opozoril je tudi na to, da je blizu Hude Jame še en rudnik, in sicer Pečovnik, ki je tudi morišče večjih razsežnosti.

Na vprašanje, kdo so žrtve iz Hude Jame, je Dežman odgovoril, da gre za belogardiste in najverjetneje za skupino 30 mlajših deklet, ki so bile v jamo iz taborišča Teharje pripeljane na podlagi zahteve Edvarda Kardelja.

Vprašal se je tudi, ali smo lahko brezčutni do trpljenja žrtev. "Ali lahko spoštujemo zadnje trenutke žrtve, ki v usta skrije prstan, pa žrtve, ki v čevelj skrije rožni venec. Ali bomo sposobni odkriti, ali je skupina žensk, ki je bila ubita, morda skupina slovenskih deklet, odpeljanih iz Teharij?" je sklenil Dežman.