Vlado in državni zbor tako pozivajo, naj zakona ne spreminjata v predlagani obliki. Menijo namreč, da bi to negativno vplivalo na poklicne perspektive diplomatov, s tem pa tudi na profesionalizacijo diplomacije in učinkovitejše izvajanje zunanjepolitične dejavnosti.

Predlagajo ohranitev lani uvedene poklicne diplomacije, ustreznejšo opredelitev poklica diplomata in temu primerno umestitev v sistem državne uprave ter pripravo predloga sprememb zakona, ki bi bil oblikovan v socialnem dialogu z diplomati.

Težava zaposlovanje pod manj zahtevnimi pogoji
Med drugim tako nasprotujejo tudi ponovni uvedbi pogodbenega zaposlovanja vodij diplomatskih in konzularnih predstavništev pod bistveno manj zahtevnimi pogoji, kot veljajo za poklicne diplomate. Kot menijo, to namreč posega v enakopravnost kandidatov za delovna mesta.

Uvajanje različnih pogojev za uporabo diplomatskih nazivov v notranji in zunanji službi pa je po mnenju diplomatov poseg v pridobljene pravice ter neprimeren način za postopno odpravo neustrezne kadrovske strukture MZZ-ja.

Zunanji minister Samuel Žbogar je pred kratkim povedal, da usklajevanja o noveli zakona sicer še potekajo, razprava pa je odprta predvsem glede sistema imenovanja veleposlanikov - ali naj bo odprt ali zaprt, kot je zdaj. Zakon naj bi med drugim uvedel tudi nadzor na veleposlaništvih ter vzpostavil posebnega diplomatskega nadzornika in strožje pogoje za diplomate pri odhodu v tujino, predvsem glede njihove delovne dobe. Za veleposlanike je namesto zdajšnjih sedmih let predvideno najmanj 14 let delovne dobe.