Med tednom je pričakovati tudi dogovor vladnih predstavnikov s SMC-jem o predlogu evropskega komisarja. Cerar je sicer prejšnji petek končal prvi krog pogovorov za sestavo nove koalicije, iz katerih je izključen le SDS.

Označil jih je za dobre in konstruktivne, po katerih ni izgubil upanja za široko koalicijo. Kot je pojasnil, je šlo še za bolj spoznavna srečanja s predstavniki DeSUS-a, ZL-ja, ZaAB-ja, NSi-ja in SD-ja. Do začetka tedna naj bi si izmenjali pisna gradiva, predvidoma v torek pa sledijo bolj vsebinski pogovori.

Ključno bo usklajevanje programov
V četrtek je Cerar dejal, da je prezgodaj govoriti o tem, kdo bo v koaliciji in kdo ne. Kljub temu pa je že jasno, katere stranke imajo bolj odprto pot. Pri sestavljanju koalicije bo namreč ključno tudi vprašanje, kako povezati in uskladiti sicer programsko različne stranke.

V koaliciji ne bo Združene levice
Jasno je že, da v koaliciji verjetno ne bo ZL-ja, ker se v številnih programskih točkah razlikujejo s SMC-jem, najbolj v stališčih glede privatizacije. Se pa v koaliciji bolj vidi DeSUS, tretja najmočnejša stranka v novem mandatu. Predsednik te stranke Karl Erjavec ocenjuje, da bi lahko s SMC-jem našli pot do dogovora, a da bodo potrebni še dodatni sestanki.

Želje NSi-ja
V NSi-ju od Cerarja želijo, da se opredeli do njihovega akcijskega načrta. Na tej podlagi se bodo lahko odločali o morebitnem vstopu v koalicijo, je povedala predsednica te stranke Ljudmila Novak.

Židan proti korupciji
Predsedujoči SD-ju Dejan Židan je v petek po pogovoru s SMC-jem dejal, da si vsi skupaj želijo uspešen boj proti korupciji in za pravno državo, za obe stranki je pomembna tudi stabilizacija zdravstvenega sistema, medtem ko je v nekaterih drugih točkah še potrebno usklajevanje.

ZaAB si želi v koalicijo
Predsednica ZaAB-ja Alenka Bratušek je po prvem srečanju s Cerarjem dejala, da se o programu niso pogovarjali skoraj nič, a ocenjuje, da sta programa ZaAB-ja in SMC-ja najbolj kompatibilna.

Kandidat za komisarja - del pogajanj
Del pogajanj med njima je, kot kaže, tudi iskanje primernega kandidata za evropskega komisarja. Čeprav je premierka v odhodu Bratuškova želela, da aktualna vlada sama odloči glede predloga ali celo treh predlogov, ki bi jih poslali v Bruselj, so se njeni vladni partnerji zavzeli za to, da se o tem posvetuje z zmagovalcem volitev v DZ, Cerarjem. Cerar je po četrtkovem srečanju z Bratuškovo pojasnil, da se o tem nista pogovarjala. Kdaj se bosta usklajevala, še ni znano.

Novi poslanci izbirajo prvega med njimi
Najverjetnejši novi mandatar se namerava do ustanovne seje DZ-ja s potencialnimi vladnimi partnericami dogovoriti tudi o novem predsedniku DZ-ja. To bo že eden prvih znakov glede sestave nove koalicije. Prvak DeSUS-a Karl Erjavec je že izrazil pričakovanje, da bi DeSUS-u pripadlo mesto predsednika DZ-ja, ki po tradiciji pripada drugi največji koalicijski stranki.

V ponedeljek pri Vebru začasni vodje poslanskih skupin
Že v ponedeljek se bodo pri dozdajšnjem predsedniku DZ-ja Janku Vebru sešli začasni vodje novih poslanskih skupin. Na srečanju bodo določili predlog dnevnega reda ustanovne seje, sedežni red poslancev v parlamentarni dvorani, poslanske skupine, ki jim pripada mesto predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije, ter število članov iz posamezne poslanske skupine v njeni sestavi.

V prihodnjem sklicu DZ-ja bo v poslanskih klopeh sedelo 64 novih poslancev. V DZ-ju bodo zanje pred ustanovno sejo pripravili informativni seminar. Spoznali bodo tudi delovanje konferenčnega sistema in glasovalnih naprav v veliki dvorani DZ-ja, ki jih bodo lahko preizkusili.

Postopki na ustanovni seji
Na petkovi ustanovni seji bodo poslanci najprej oblikovali mandatno-volilno komisijo, ki bo nato na podlagi poročila o izidu volitev pripravila predlog za potrditev poslanskih mandatov.

O tem nato odloča DZ, in sicer skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Pred ustanovno sejo sicer ostaja odprto vprašanje, kako bo s potrditvijo mandata predsednika SDS-a Janeza Janše, ki prestaja dveletno zaporno kazen zaradi zadeve Patria. Novi sklic DZ nastopi mandat, če je potrjena več kot polovica mandatov novih poslancev.

Novoizvoljene poslance bo nagovoril Pahor
Poslanke in poslanci po potrditvi mandatov izvolijo tudi novega predsednika državnega zbora na tajnem glasovanju z večino glasov vseh poslancev. Novoizvoljene poslance bo predvidoma nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor.

Vlada v odhodu še vedno o zamrznitvi privatizacije
Aktualni vladni partnerji medtem nadaljujejo svoje delo. Tako bodo v ponedeljek nadaljevali pogovore glede sklepa, po katerem se privatizacijski postopki, ki tečejo, ne smejo dokončno končati in novi ne začeti. To temo so načeli že v četrtek pred sejo vlade. Kot je po seji pojasnila Bratuškova, je Slovenski državni holding (SDH) zaprosila za pisno zagotovilo, da pri privatizaciji ni sumov kaznivih dejanj.

Nadzorni svet SDH-ja je, potem ko je pridobil pravni mnenji, ocenil, da je omenjeni sklep, ki ga je vlada sprejela na začetku meseca, nezakonit, zato je vladi predlagal, da ga popravi oziroma dopolni. Nekateri so pričakovali, da bo vlada o tem odločala že na četrtkovi seji, a se to ni zgodilo.