Na dan, ko sta nominacijo podprli slovenska vlada in Slovenska škofovska konferenca, se je z misijonarjem, ki že od leta 1989 deluje na smetišču mesta Atananariva, kjer je ustanovil združenje Akamasoa oz. Dobri prijatelj, pogovarjala voditeljica Odmevov Rosvita Pesek.

Gospod Pedro Opeka, kandidat za Nobelovo nagrado za mir. Kako se vam to sliši?
Dober večer. Presenečen in ganjen sem. Da je Slovenija, da so ugledni ljudje iz Slovenije predlagali to nominacijo, me gane do srca. To je delo, ki smo ga opravili s tisoči Malgaši, s katerimi smo zgradili oazo upanja in poguma. S pomočjo Slovenije in dobrih Slovencev. Zato sem vesel in srečen, da Slovenija vidi to delo za najbolj revne ljudi.

Od kod želja, odločitev, motiv, da ste se že pred 37 leti odločili, da odidete v neki oddaljeni afriški kraj in začnete tam postavljati na noge življenja, ki so bila pravzaprav prepuščena smetišču?
Veste, to je poslanstvo, to je vera, ki sem jo dobil od staršev, ko sem bral evangelij, ko sem začel spoznavati, da je življenje na Zemlji lahko lepše, da se lahko ljudje bolj spoštujejo, pomagajo, ljubijo med seboj. In da si tudi delijo bogastvo, ki ga je Bog dal vsem ljudem. Zakaj je toliko revščine, zakaj toliko otrok umira od lakote, od bolezni, od katerih bi lahko ozdraveli? To je sebičnost ljudi. To se da premagati, sem prepričan. Ne govorimo samo z besedami, govorimo z dejanji med ljudmi, med najbolj revnimi ljudmi in dokazujemo, da revščina ni usoda, da se jo lahko premaga. Ta duh nam daje prepričanje, da se da zmagati, da se da premagati revščino.

Na Madagaskarju ste poskrbeli, da imajo otroci šolo, da se izobražujejo, da imajo duhovno hrano. In da imajo en obrok riža na dan. Se je že kdaj zgodilo, da enega obroka riža ni bilo od kod vzeti?
To je čudež. V letih, odkar delam tukaj z najbolj revnimi ljudmi na smetišču, ni še nikoli zmanjkalo, vselej je prišla kakšna nepričakovana pomoč. Zadnja tri leta, odkar nam Slovenija daje možnost za nakup riža, da lahko na tisoče otrok je vsak dan, ko pridejo v šolo, in tisoč starejših ljudi, ki nimajo nobenih možnosti, da bi se sami preživljali. To je čudež, ki prihaja iz Slovenije, zato zanj z veseljem povem vsem turistom, ki nas obiščejo v našem združenju Dobri prijatelj. To priznanje ne gre samo nam, meni, ampak vsem slovenskim misijonarjem, ki delajo med reveži, in vsem Slovencem, ki delajo na humanitarnem področju po svetu.

Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres vas je že dvakrat obiskal, vašo kandidaturo podpira z vsem srcem, tako kot vas zdaj enotno podpirajo vsi Slovenci. Izredno ste nas združili, ta podpora vam je edinstvena, saj veljamo za pregovorno sprte. Kaj bi vi nam radi nocoj sporočili z Madagaskarja?
Da bi bili vsi prežeti z novim duhom, da bi bilo več spoštovanja drug do drugega, več strpnosti, več sprave, odpuščanja, bratstvo. Želim vsem Slovencem, da bi reševali probleme - vsaka država ima svoje probleme: socialne, politične, ekonomske - v duhu dialoga, sprave, tolerantnosti. Da bi med seboj živeli v spoštovanju in miru. Saj smo bratje, smo državljani istega naroda. Da bi bili strpni in živeli v miru v svoji družini, svoji hiši, svoji vasi - to želim iz vsega srca vsem slovenskim bratom in sestram.