Odbor za delo je prav zaradi ogromnega števila pripomb na začetku aprila na predlog koalicije prestavil drugo branje predloga zakonika, ki ga bodo tako opravili ta torek. V zakonodajno-pravni službi državnega zbora so potrdili, da so tokrat podali največ pripomb do zdaj, saj so se nanašale na več kot 130 členov od skupno 302 členov zakona, veliko pa jih je redakcijske narave.

Ministrstvo zanika nestrokovnost
Kljub temu ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zagotavlja, da je dokument strokovno pripravljen. Osnovo dokumenta je namreč pripravljala ekipa strokovnjakov - profesorjev s pravne fakultete. Pri pisanju končne redakcije členov so sodelovali strokovni delavci direktorata za družino, ministrstva za pravosodje in predstavniki službe vlade za zakonodajo. Med javno razpravo so prejeli številne strokovne odzive na zakonik, na vse so odgovorili in pri vsakem od naštetih tudi določene pripombe upoštevali, zatrjujejo na ministrstvu.

Razprava o predlaganih spremembah je bila in je še, zlasti zaradi širjenja koncepta družine ter možnosti, da istospolni partnerji posvojijo otroke, res vroča in obširna. Strokovnjaki poudarjajo, da so v zakoniku nekatere stvari dobro urejene in dorečene, a jabolko spora v vseh debatah ostaja pravica istospolnih do posvojitve otrok.

So se določila pripravljala z veliko naglico?
Tudi dekan ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat je javno že opozoril, da je predlog v določilu o možnosti posvojitve otrok istospolnih parov lahko sporen, "ker ni nedvomno izkazano, da s tem ne posega v koristi otrok". "Svoboda ravnanja ima svoje meje in te meje so tu koristi otroka," je dejal pred dnevi na okrogli mizi o zakoniku. Zakonodajalec bi zato moral po mnenju Pirnata iskati večjo mero soglasja in srednjo pot, podprto z raziskavami.

Podobno meni docent na evropski pravni fakulteti in na fakulteti za državne in evropske študije Matej Avbelj, ki je pohvalil sistemske spremembe v odnosu med centri za socialno delo in sodišči v korist sodišč, a se ne strinja z "naglico pri spreminjanju temeljnih konceptov družinskega prava, ki so hkrati tudi temeljni družbeni koncepti v Sloveniji". Pri pripravi zakonika tako po Avbljevem mnenju "komunikacijski kanali niso bili dovolj izčrpani, prave diskusije ni bilo", bi pa bilo treba poiskati srednjo pot med interesi vseh vpletenih skupin, tudi v prid istospolnih partnerjev.

"Upoštevali smo veliko pripomb"
Na to temo se je oglasilo tudi vrhovno državno tožilstvo in sporočilo, da je po njihovem mnenju možnost posvojitve otrok istospolnih prenagljena, saj bi to vprašanje morali rešiti po temeljiti analizi. Podobno so sklenili še državni svetniki, ki po obširni razpravi marca zakonika niso podprli, saj so v svojem mnenju zapisali, da so bila "v razpravi izražena stališča tako različna in medsebojno izključujoča, da jih je nemogoče povzeti v enotno mnenje".

A na ministrstvu za delo, kjer so zakonik pripravili, zagotavljajo, da so pri pisanju končnega predloga upoštevali mnogo pripomb, podanih v javni razpravi. V tem času je bil predlog po njihovih navedbah med drugim predstavljen na javni predstavitvi mnenj v parlamentu, obravnavala sta ga strokovni svet za družino in strokovni svet za socialo, predlog pa je bil obravnavan tudi na posvetu s predstavniki centrov za socialno delo, na različnih okroglih mizah nevladnih organizacij ter drugih združenj civilne in politične javnosti.

Svetlik: Zakonik varuje otrokove pravice
Določbe, ki so dvignile največ prahu, je večkrat zagovarjal tudi minister za delo Ivan Svetlik in zagotovil, da zakonik v osrčje postavlja otrokove pravice in koristi vseh otrok, ne glede na to, v kakšni družini živijo. Pri tem je opozoril, da v istospolnih skupnostih v Sloveniji že živi kar nekaj otrok. Na izenačevanje istspolnih skupnosti s heteroseksualnimi po njegovem mnenju kaže tudi praksa sodišč. Številne raziskave namreč ne potrjujejo, da bi bile te skupnosti problematične pri vzgoji otrok. Bolj problematične so na žalost tako imenovane "normalne", klasične družine, ko gre za težave, ki se tukaj pojavljajo, je prepričan minister.

Kljub temu je povedal tudi, da imajo na ministrstvu že pripravljen amandma, ki zadeva posvojitve otrok, in da ga bodo predlagali ob začetku razprave v drugem krogu. Dopolnilo po njegovih besedah teži k temu, da bi "v večji meri upoštevali voljo staršev, ko gre za vprašanje, kam posvojiti posameznega otroka".

Kakšna bo torej končna različica novega družinskega zakonika, je zdaj težko reči. Po vloženih dopolnilih in pripombah sodeč bo v tem tednu najprej sledila obširna in pestra druga obravnava na matičnem odboru.