Razprava je bila še pred glasovanjem o dveh dopolnilih SDS-a in Komisije za pravičnost in mir na 3. člen predlaganega zakonika prekinjena. Datum nadaljevanja še ni znan.
Vodja civilne iniciative Za družino in pravice otrok Aleš Primc se je lahko udeležil seje odbora državnega zbora, a le kot opazovalec, in ne kot povabljeni razpravljavec. Zaradi časa, namenjenega nasprotnikom in zagovornikom družinskega zakonika v razpravi, se je na zadnji seji namreč sprl s predsednico odbora Andrejo Črnak Meglič (SD).
Predsednica je Primca zaradi po njenem žaljivega odnosa, ker je meril čas sodelujočih na seji s šahovsko uro, izključila iz nadaljnje razprave in zavrnila očitke o nedemokratičnosti vodenja seje. Primc na današnjo sejo tako ni bil povabljen in zato je ob začetku seje nastal zaplet.
Civilna iniciativa Za družino in pravice otrok najmnožičnejša v Sloveniji
Kot je Primc povedal pred sejo, so mu na recepciji sporočili, da se bo lahko udeležil seje. Z njim je prišla tudi skupina podpornikov civilne iniciative, ki pa je, kot pravi, ni pripeljal on, ampak so prišli sami. "Čutili so, da je pomembno, da se izrazi podpora civilni iniciativi Za družino in pravice otrok, ki je najbolj množično civilno gibanje v Sloveniji, katerega peticijo je do danes podpisalo že 60. 000 ljudi. Razumejo, da je pomembno, da se civilna iniciativa podpre pri tej nedemokratični in nestrpni napovedi izključevanja. Vesel sem, da bom danes lahko sodeloval na seji odbora," je bil zadovoljen Primc. Dodal je še, da otrok potrebuje mamo in očeta, da sta temeljna, naravna pravica vsakega otroka in da te pravice država ne sme vzeti z nobenim zakonom. Primčevo zadovoljstvo ni prineslo rezultatov, saj na seji ni smel govoriti.
Tudi Ljudmila Novak izrazila podporo Primcu
Pred državni zbor je prišla tudi predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak, ki je izrazila zaskrbljenost nad stanjem demokracije v Sloveniji. V stranki namreč menijo, da državo obvladujejo določeni lobiji, ki imajo gospodarsko in politično moč.
"Vesela sem, da se je predstavniku civilne iniciative vendarle odobrilo, da je šel v parlament. Mi nismo dobili predhodnega dovoljenja, da se udeležimo te seje odbora državnega zbora, čerav smo ves čas aktivno sodelovali v javni razpravi in smo se pravočasno prijavili. Bili smo prvi, ki smo izrazili nestrinjanje z zakonom, zato se nam ne zdi 'fer' oz. demokratično, da nismo smeli sodelovati na tej seji. Mislim, da tudi ni demokratično, da se na vso silo ta zakon 'forsira', čeprav za to ni strokovnih podlag in je tudi javnost v glavnem proti," je pojasnila Novakova in dodala, da od državnega zbora pričakuje, da bo zakon v takšni obliki zavrnil.

Andreja Črnak Meglič očitke ostro zavrnila
Proceduralni predlog, da se seja prekine in vanjo vključi iniciativa, je podal poslanec SDS-a France Cukjati, ki je predsednico odbora obtožil, da "grobo krši poslovnik in osnovne demokratične postulate, ko izključuje civilno iniciativo s 60.000 člani".

Poslanka SD-ja in vodja odbora Andreja Črnak Meglič je očitke ostro zavrnila z besedami, da je vodja iniciative žalil delo odbora, da so v iniciativi že imeli priložnost predstaviti svoja stališča, sploh pa da ima kot predsednica pristojnost presoje o povabljenih na sejo. Cukjatijev predlog so z preglasovali z enim glasom.

Komisija za pravičnost in mir z dopolnilom
Tadej Strehovec je v imenu Komisije za pravičnost in mir zopet predlagal opredelitev zakonske zveze kot »življenjske skupnosti moškega in ženske, katere pomen je v zagotovitvi trdnega okolja za rojstvo in celovito vzgojo otrok". Predlagatelje zakona je obtožil zavajanja javnosti pri navajanju pravnih dokumentov ter odločb Evropskega sodišča, ki da jasno določajo, da dostop istospolnih do poroke in posvojitve ni diskriminacija istospolnih. Dodal je še, da se z novim zakonikom uvajajo nove oblike diskriminacije, npr. do učiteljev in matičarjev, ki bodo prisiljeni delati proti svoji vesti.

Da bi morali k udeležbi povabiti tudi Primca, se strinjajo v SLS-u, SDS-u kot tudi v Komisiji za pravičnost. Tomaž Merše iz Družinske pobude meni je poudaril, da ni bil nepovabljen samo Primc, kot trdi predsednica odbora, temveč je bila izključena celotna Civilna iniciativa. Dodal je še, da bi se vse težave lahko rešile v okviru obsotječega zakona o registraciji istospolnih zakonskih skupnosti.

Koalicija: Predlog zakonika sledi družbeni realnosti
Poslanci iz vrst koalicije vztrajajo, da predlog zakonika sledi družbeni realnosti in poudarja skrb za pravice vseh otrok. Minister za delo Ivan Svetlik je prepričan, da predlog ureja celotno družinsko pravo v korist otroka. V opoziciji pa opozarjajo, da v izenačenje istospolnih skupnosti s heterospolnimi v družinskem zakoniku ne bodo privolili.

Poslanka SD-ja Majda Potrata se je čutila užaljeno ob Strehovčevi izjavi, da človek z zdravim razumom in moralnim čutom zavrača nov zakon. "Nekaj spričeval sem dobila, neka minimalna inteligenca je potrebna za to," se je odzvala. Poleg drugih funkcij družine je pomembna tudi sreča, in srečo povezanost dveh oseb katerega koli spola pač prinaša, meni Potrata. Dejala je še, da je njen čut o tem, kaj je naravno, pač različen od Cukjatijevega in da civilizacije pač niso nastale na naravnem, temveč na kulturnem temelju.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak je poudarila, da smo lahko ponosni na stopnjo zaščite družine v naši državi, še več, zakon pravzaprav povečuje zaščito družine, da so se tudi zvišala sredstva civilnim organizacijam za pomoč družini s 300.000 na 400.000 evrov letno. "Država varuje zakonske pravice, družino oblikuje otrok, zveza pa je zveza dveh oseb", je pojasnila in dodala, da "v državi živijo ljudje z različno spolno usmerjenostjo in po ustavi je razlikovanje nedopustno."

Roman Kuhar s filozofske fakultete meni, da za zavrnitev zakonika ni drugih razlogov, samo ideološki. V istospolnih skupnostih po njegovem mnenju najdemo vse tri funkcije, ki so prisotne tudi v heteroseksualni: ekonomsko, ljubezensko-intimno razmerje in prokreativno. "V Sloveniji imamo okoli 100 otrok v istospolnih skupnostih." A vseeno vse to sploh ni podlaga za sklenitev zakonske skupnosti, meni Kuhar: "Tudi heteroseksualni se lahko poročijo brez zagotovila, da bodo imeli otroke." Barbara Rajgelj s fakultete za družbene vede je podala ugotovitve raziskave slovenske zakonodaje. "Hoteli smo ugotoviti, kje v zakonodaji prihaja do diskriminacije, in nismo prišli do konca, tako rekoč na vsakem pravnem področju prihaja do diskriminacije istospolnih partnerskih skupnosti." Po njenem mnenju je torej sprememba zakonodaje nujna.

Druga obravnava traja že od 4. maja
Drugo obravnavo zakonika je odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide začel že 4. maja. Zaradi številnih vloženih dopolnil pa so obravnavo začeli skoraj mesec pozneje, kot je bilo predvideno. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je imela pripombe na kar okoli 45 odstotkov členov.

Po nekaj prekinitvah sej je odbor v nadaljevanju druge obravnave zakonika 29. junija naposled končal razpravo o drugem členu predloga, ki določa, da lahko družino tvorita tudi istospolno usmerjena partnerja. O tem členu so razpravljali več kot 16 ur, samo o prvem členu, ki določa definicijo družine, pa osem ur. Odbor je nazadnje zavrnil dopolnilo SDS-a, po katerem bi bila družina življenjska skupnost staršev in otrok, in sejo prekinil.