Minister Gregor Virant je odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje pojasnil, da bo zakon veljal za celoten širši javni sektor, njegovo temeljno načelo pa je gospodarno upravljanje s premoženjem. Država bo nepotrebno premoženje prodala ali oddala najboljšemu ponudniku, pri čemer se bo posluževala javnih dražb ali javnega zbiranja ponudb. Po besedah ministra za javno upravo zakon še posebej podrobno ureja način prodaje nepremičnega premoženja.

Ena izmed novosti, ki jih uvaja zakon je možnost neodplačanega prenosa premoženja na osebe javnega prava. Država bo lahko parcelo ali nepremičnino, ki je ne potrebuje, brezplačno prenesla na občino, s čimer bo zagotovila njeno gospodarnejšo uporabo.

Zakon prinaša tudi poenostavitve pri letnem načrtu prodaje premoženja. Državnemu zboru ne bo več treba dajati soglasja za posle, vredne manj kot 300.000 evrov, saj bo o njih v celoti odločala vlada.

Celotno premoženje v lasti države je sicer ocenjeno na 8,3 milijarde evrov.

Policijsko nasilje po novem v rokah tožilstva
Poslanci bodo na redni seji obravnavali tudi noveli zakonov o državnem tožilstvu in o kazenskem postopku, ki uvajata spremembe pri preiskavah policijskega nasilja.

S spremembami omenjenih novel bo preiskovanje kaznivih dejanj policistov in nasilje drugih podobnih represivnih organov preiskovalo vrhovno državno tožilstvo, kjer bo ustanovljen specializiran oddelek znotraj skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. V njem bo poleg dveh državnih tožilcev in enega namestnika delovalo tudi pet policistov.

Neodvisno preiskavo policijskega nasilja v svojih odločbah zahtevata tako ustavno sodišče kot Evropsko sodišče za človekove pravice.

Opozicija je izrazila pomisleke glede sprememb zakonov, saj ustavno sodišče in sodišče iz Strasbourga ne govorita o pomanjkljivosti zakonodaje, ampak o konkretnih primerih nasilja.