Ker so bili nezadovoljni z neusklajenimi postavkami za plače, so v opozicijskih poslanskih skupinah že v razpravi odrekali podporo proračunoma, nato pa - ko kljub pozni uri niso dosegli prestavitve glasovanja - drug za drugim napovedali obstrukcijo. Prvi so zapustili dvorano poslanci SDS-a že pri glasovanju o proračunu za prihodnje leto, pri proračunu za leto 2018 pa so se jim pridružili še člani poslanskih skupin NSi-ja, Združene levice in nepovezanih poslancev.

Plače še vedno neznanka
Postavke glede stroškov dela v javnem sektorju sicer še niso usklajene, a vlada pričakuje, da ji bo uspelo dogovor s sindikati doseči do začetka novega proračunskega leta. V nasprotnem primeru napoveduje enostranske ukrepe, saj mora masa za plače ostati v načrtovanem obsegu. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je povedala, da bo treba ukrepe iskati na odhodkovni strani proračuna, saj vlada o ukrepih na prihodkovni strani ne razmišlja. "Vendar pogajanja tečejo. Predlagam, da jih ne ubijamo s tem, da razmišljamo na glas o morebitnih nadaljnjih ukrepih," je dejala.

Omejitev tudi fiskalno pravilo
Vlada je tokrat proračun prvič sestavila v skladu z lani sprejetim zakonom o fiskalnem pravilu, na podlagi katerega je DZ letos spomladi določil najvišjo mejo odhodkov vseh javnih blagajn za nekaj let vnaprej. Zaradi tega tudi še ni mogoče sprostiti vseh v krizi sprejetih varčevalnih ukrepov, sta poslancem pojasnjevala premier Miro Cerar in finančna ministrica.

Omejitve na področju odhodkov za plače se tako lahko le postopoma odpravljajo, prav tako pri odhodkih za pokojninsko blagajno in socialne transferje. Kljub temu je z januarjem 2017 načrtovana prva redna uskladitev pokojnin po krizi. Izvedla se bo v višini 1,15 odstotka, v stranki DeSUS pa pričakujejo, da bo do novih zvišanj pokojnin lahko prišlo tudi med letom.

Večji prihodki in posledično manj primanjkljaja
Proračunski prihodki v letu 2017 so načrtovani za 8,8 milijarde evrov, kar je 421 milijonov evrov več od predvidevanja letošnjih prihodkov. Leto pozneje se bodo povečali na blizu 9,3 milijarde evrov.

Precej zmernejša rast je predvidena na strani odhodkov, namreč za 351 milijonov evrov, na 9,5 milijarde evrov v letu 2017 ter nato še za 46 milijonov evrov, na nekaj manj kot 9,6 milijarde evrov v letu 2018.

S tem se bo proračunski primanjkljaj s 681 milijonov evrov, kolikor naj bi bil prihodnje leto, zmanjšal na 306 milijonov evrov. V deležu bruto domačega proizvoda to pomeni 1,6 odstotka v letu 2017 in 0,7 odstotka v letu 2018.

Predsednik vlade je v torek ob začetku obravnave zagotovil, da je tako proračun za leto 2017 kot tudi proračun za leto 2018 usmerjen v prihodnost Slovenije in omogoča temelje spodbudnemu poslovnemu okolju. Drugače so proračuna ocenili predvsem poslanci NSi-ja in SDS-a, ki so vladi očitali uveljavljanje vedno novih dajatev za gospodarstvo.