Koliko denarja bo v 2017 šlo za plače javnih uslužbencev in druge stroške dela v javnem sektorju še ni določeno, ker vlada s sindikati ni uspela doseči dogovora o podaljšanju dela varčevalnih ukrepov. Po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja so zavrnili sindikalne predloge in omenil možnost zmanjšanja plačne lestvice za 1,33 odstotka.

Če bi vlada popustila sindikatom javnega sektorja in zdravnikom, bi to v proračun navrtalo 300-milijonsko luknjo. Zaradi tolikšne vrzeli so v opoziciji ves dan opozarjali, da predloga proračuna danes sploh ne bi smeli obravnavati.

Ker je vlada sindikatom pozno zvečer le podala nov približevalni predlog, je Koprivnikar odboru za notranje zadeve, ki bi moral obravnavati predlog zakona o ukrepih za javni sektor v prihodnjem letu, predlagal umik predloga, odbor pa mu je ustregel.

Zapiranje proračunske luknje
Leta 2017 naj bi se proračunski primanjkljaj znižal na 681 milijonov evrov oz. 1,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), leto pozneje pa na 306 milijonov evrov oz. 0,7 odstotka BDP-ja. Prednostna področja v prihodnjih dveh letih so vlaganja v infrastrukturo, vlaganja v znanost in zaposlovanje, krepitev kakovosti storitev za zdravje in povečanje varnosti v najširšem pomenu.

"Kljub gospodarski rasti pa se moramo zavedati, da še vedno porabimo več, kot zberemo z davki, prispevki in drugimi javnofinančnimi prihodki," je povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Zato se morajo varčevalni ukrepi po njenih besedah sproščati postopoma, pričakovanja brzdati, struktura javnofinančnih odhodkov pa se mora prilagajati razmeram, ko položaj ne bo tako ugoden.

Ministrica se zaveda, da vlada s predstavljenimi proračunskimi dokumenti ni uspela zadovoljiti vseh želja in opozorila, da bi vsak dodaten evro, ki bi ga morda želeli nameniti za občine, pokojnine, plače ali naložbe, pomenil, da je treba vzeti nekomu drugemu.

Kritična opozicija
V opoziciji so do predloga proračuna za prihodnji dve leti kritični in opozarjajo, da v njem ne manjka le podatek o masi za plače v javnem sektorju, pač pa Slovenije tudi ne pelje po poti razvoja. Povsem zadovoljni pa niso tudi v nekaterih koalicijskih strankah.

"Tako slabo pripravljenega proračuna še nismo imeli," je dejala poslanka poslanske skupine nepovezanih poslancev Alenka Bratušek, ki meni, da je proračun nerealen, iz njega pa je razviden le en cilj, preživetje koalicije do konca mandata, s čemer se je strinjal tudi poslanec NSi-ja Matej Tonin, ki v proračunu pogreša reforme.

Da je predlog proračuna neprimeren za obravnavo v DZ-ju, je opozoril tudi Tanko, saj še vedno ni plačnega dogovora s sindikati, stavkajo zdravniki, proračunskih dokumentov pa ni potrdil fiskalni svet, kot določa zakon.

Proti bodo glasovali tudi poslanci NSi-ja. V prihodnjih dveh letih imamo dobro priložnost, da v večji meri uredimo svoje javne finance, a to se ne bo zgodilo, saj vlada pri ravnanju z davkoplačevalskim denarjem ravna z veliko mero negospodarnosti, je ugotovil Jožef Horvat (NSi).

Andrej Šircelj (SDS) pa v proračunskih dokumentih pogreša ambicioznost. "Cerarjeva vlada pravi, da finančne krize ni več in s proračunom bi lahko pokazali, da Slovenija zmore več," je dejal. Vladi je očital, da ne ustvarja ustreznih pogojev za gospodarstvo in s tem za večjo blaginjo ljudi.

Skrbi SD-ja
Pogajalci z javnim sektorjem in zdravniki še niso dosegli dogovora glede politike plač v javnem sektorju za leto 2017 in to skrbi tudi Matjaža Hana (SD). "Ta trenutek bomo sicer predlog podprli, a če ne bo prišlo do dogovora med vlado in sindikati, bomo imeli v proračunu 300-milijonsko luknjo," je opozoril. Po mnenju poslancev SD bi moral proračun v večji meri kot doslej upoštevati socialni dialog, da bi ustvarili prostor za rast in se dogovorili tudi o prepotrebnih reformah.

DeSUS: Preveč varčevalnih ukrepov
Poslanci DeSUS so z obravnavanim predlogom le pogojno zadovoljni. "V njem je še vedno preveč varčevalnih ukrepov za socialno najranljivejše," je dejal Uroš Prikl (DeSUS), ki meni, da je napočil čas, ko bi morali plodove postopnega gospodarske rasti čutiti vsi državljani na vseh področjih in da morebiten sprejem omejevalnega zakona ne bi bil dober.

Poslanci koalicije so pojasnjevali, da se makroekonomske okoliščine v zadnjih letih sicer izboljšujejo, a vlada je morala pri pripravi proračuna spoštovati omejitve, ki ji jih nalaga fiskalno pravilo. "Zaradi fiskalnega pravila in ostalih proračunskih zavez je ta predlog edini najbolj realen v trenutnih razmerah," je dejala Marija Antonija Kovačič (DeSUS).
"Proračun mora biti zmeren in mora upoštevati dolgoročnost ter predvsem možnost negativnih trendov v prihodnje," je podporo obravnavanemu dokumentu izrekla tudi Urška Ban (SMC).