Kriminalisti so v povezavi z zapleti pri podpisih za referendum obiskali državni zbor in izvajali preiskovalne dejavnosti v sklopu predkazenskega postopka preiskave uradno pregonljivih kaznivih dejanj.

Kot so pojasnili na Policijski upravi Ljubljana, predkazenski postopek še ni končan, zato več informacij ne morejo posredovati.

Kriminalisti so preiskavo opravili na podlagi kazenske ovadbe, ki jo je zaradi razlike v številu podpisov pod pobudo za referendum o slabi banki v sredo zoper neznanega storilca vložil državni zbor.

Zahtevajo razrešitev Gorenaka
Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer in predsednik PS-ja Zoran Janković sta sicer na predsednika DZ-ja Gregorja Viranta in predsednika vlade Janeza Janšo naslovila pismi, v katerih zaradi izgubljenih podpisov zahtevata, da Virant odstopi, Janša pa v treh dneh razreši notranjega ministra Vinka Gorenaka. Če se to ne bo zgodilo, svet stranke PS predlaga svojim poslancem, da zahtevajo sklic izredne seje Državnega zbora RS.

Na ministrstvu za notranje zadeve sicer pojasnjujejo, da so ponovno prešteli pobude volivcev za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank in da so podatke poslali državnemu zboru (DZ).

DZ naj bi bil pristojen za objavo podatkov o tem, ali je pobuda za začetek zbiranja 40.000 podpisov za referendum ustrezna ali ne. V DZ-ju pojasnjujejo, da bodo zaradi odsotnosti predsednika državnega zbora Gregorja Viranta to najverjetneje razkrili šele v ponedeljek. Neuradno naj bi bilo podpisov dovolj.

Ali je podpisov dovolj, ne vedo tudi v Sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije. Predsednik sindikata Tomaž Kumer je povedal, da ima samo neuradno informacijo, ki jo navajajo mediji, da je podpisov dovolj. To so v sindikatu, kot je poudaril, pričakovali, saj je bilo po njihovem prepričanju podpisov dovolj.

Sindikat KNG sicer z ministrstvom za finance nadaljuje pogajanja za umik pobude za referendum o slabi banki. Kumer je tudi pojasnil, da se trudijo najti dogovor, o časovnem poteku pa da ne more govoriti, saj je ta odvisen od tega, kdaj bo predsednik DZ-ja razpisal rok za začetek zbiranja 40.000 podpisov za referendum. "Takoj ko se bodo začeli zbirati podpisi, se bodo pogajanja končala," je še dejal Kumer.

Več bo znano v ponedeljek
Če bo podpisov dovolj, bo predsednik DZ-ja Virant verjetno že v ponedeljek razpisal začetek zbiranja podpisov za referendum. Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (KNG) je v roku v DZ-ju vložil podpise za pobudo za referendum o slabi banki. Po preverjanju podpisov je predsednik DZ-ja ugotovil, da je pobuda neveljavna, saj da je veljavnih podpisov premalo (za veljavnost pobude je potrebnih 2.500 podpisov). Sindikat je nato opozoril, da so v DZ oddali 3.127 podpisov, medtem ko jih je notranje ministrstvo preverjalo le 2.733.

DZ je po preiskavi ugotovil, da ima sindikat prav, vendar pa krivca za nastali zaplet ni mogel najti. Kmalu po tem je preiskavo izvedlo še notranje ministrstvo, kjer pa tudi niso ugotovili nobene napake. Virant je v četrtek pojasnil, da se je napaka očitno zgodila med kroženjem fotokopij podpisov med obema institucijama in da gre za posledico slabih predpisov, saj se ob predaji podpisov ni delalo prevzemnih zapisnikov.

DZ, ki sicer hrani izvirne liste s podpisi, je po zapletu ministrstvu za notranje zadeve vnovič poslal fotokopije podpisov, pri čemer se, da bi se izognili vnovičnemu zapletu, delajo prevzemni zapisniki na vsaki točki. Virant pričakuje, da bo zdaj dovolj podpisov za začetek zbiranja podpisov za referendum; rok naj bi, kot je pojasnil v četrtek, razpisal v ponedeljek. Po razpisu roka bo stekel 35-dnevni rok za zbiranje podpisov za referendum, nato pa bo razpisan referendum, ki mora biti v od 30 do 45 dneh po sprejetju akta o razpisu. Referendum o slabi banki bi tako lahko bil januarja.

Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank sicer ureja prenos slabih bančnih terjatev zunaj bančnega sistema na posebno državno družbo za upravljanje terjatev bank, t. i. slabo banko. Banke bodo v zameno za slabe terjatve prejele obveznice, za katere bo jamčila država. Zgornja meja teh poroštev je štiri milijarde evrov in je določena z zakonom.