DZ je s 47 glasovi za in 15 proti sprejel bistvene ugotovitve iz vmesnega poročila o parlamentarni preiskavi domnevnih zlorab v zdravstvenem sistemu pri nakupu žilnih opornic. Po ugotovitvi preiskovalne komisije DZ obstaja sum, da so odgovorni v kliničnih centrih Ljubljana in Maribor v letih od 2007 do 2016 oškodovali javna sredstva.

Po ugotovitvi komisije obstaja sum, da so odgovorni v univerzitetnih kliničnih centrih (UKC) Ljubljana in Maribor v letih od 2007 do 2016 oškodovali javna sredstva ter delovali negospodarno in nezakonito.

Obstaja sum, da so odgovorni v obeh UKC za izvedbo javnih naročil v letih 2007-2014 pripravili in izvedli javna naročila, ki niso sledila temeljnim načelom javnega naročanja ter so delovali nezakonito in večkrat kršili zakon o javnem naročanju, ugotavlja.

Prav tako po njenih ugotovitvah obstaja sum, da naj bi prihajalo med dobavitelji žilnih opornic v Sloveniji do kartelnih dogovarjanj in da naj bi odgovorni v UKC Ljubljana in UKC Maribor v letih 2007-2016 s svojimi dejanji omogočali določenim dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu pri prodaji žilnih opornic.

Obstajal pa naj bi tudi sum, da so določene osebe v bolnišnicah zahtevale od dobaviteljev plačilo v zameno za nabavo določenih žilnih opornic ter s tem ravnale nezakonito.

Komisija je pripravila obvestilo o naznanitvi morebitnih sumov storitev kaznivih dejanj zoper nekdanjega generalnega direktorja UKC Ljubljana Simona Vrhunca, zoper nekdanjega direktorja UKC Maribor Gregorja Pivca, zoper nekdanjega vodjo nabave v UKC Ljubljana Bojana Urana in predstojnika kardiologije v celjski bolnišnici Dragana Kovačiča.

Prav tako so pripravili obvestilo o naznanitvi morebitnih sumov storitev kaznivih dejanj zoper nekdanji vodji katetrskih laboratorijev v Ljubljani Darka Zormana in Matjaža Bunca ter Vojka Kaniča iz UKC Maribor.

DZ je danes s 40 glasovi za in 22 proti sprejel tudi predlaganih 11 sklepov, po katerih bo dokument predal pristojnim institucijam, tudi finančni upravi, državni revizijski komisiji in računskemu sodišču.

SDS: Na korupcijo opozarjamo ves mandat
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SDS-u dejali, da na korupcijo v zdravstvu opozarjajo že ves mandat. Kot je dejala Nada Brinovšek, iz vmesnega poročila med drugim izhaja sum, da je v UKC Ljubljana prihajalo do kartelnega dogovarjanja in prodaje opornic mimo javnih naročil. Poleg tega po ugotovitvah komisije manjka 130 žilnih opornic, ki stanejo 1,000 evrov, je povedala. Tudi za UKC Maribor obstaja sum omejevanja konkurence in koruptivnih dejanj, je dejala.

NSi: Furlan ni našel ničesar
V NSi-ju so izrazili razočaranje, da pristojne institucije za nadzor nad delovanjem državnih organov v javnih zdravstvenih zavodih niso opravile svojega dela. Iva Dimic je pri tem še posebej izpostavila Specializirano državno tožilstvo pod vodstvom Harija Furlana in Nacionalni preiskovalni urad pod vodstvom Darka Majheniča. Po njenih besedah je zaskrbljujoče, da pri preiskovanju nakupa žilnih opornic nista ugotovila sumov kaznivega dejanj.

NP naklonjen poročilu
Če ne bi bilo preiskovalne komisije, bi področje ostalo neraziskano, menijo v nepovezanih poslancih (NP), kjer bodo vmesno poročilo podprli. Pridobljeno je kakovostno dokazno gradivo, pripravljeni pa so tudi konkretni napotki za pristojne preiskovalne organe, ki naj opravijo svoje delo, je pozval Franc Laj. Politično nastavljeni bi morali tudi politično odgovarjati, je dodal.

DeSUS: To bi morali preiskovati drugi
V DeSUS-u, kjer bodo vmesno poročilo podprli, ugotavljajo, da komisija opravlja delo, ki bi ga morale uradne preiskovalne institucije. Osumljencev, ki jih izpostavlja komisija, niso niti zaslišale, je dejala Julijana Bizjak Mlakar. Korupcija negativno vpliva na številne vidike družbenega življenja, tudi na čakalne vrste v zdravstvu, je opozorila. Večino odkritih nepravilnosti bi bilo po njenih besedah mogoče preprečiti med drugim z ustreznim nadzornim mehanizmom.

SD: Naj delo opravijo pristojne institucije
V SD-ju menijo, da sistem deluje po svojih zakonitostih, ki so sporne. Pristojne institucije pa bodo morale opraviti svoje delo in pripraviti ustrezne zaključke, je dejala Bojana Muršič. Spremembe sistema so po njenem opozorilu nujne "zdaj in takoj". Vsakršna oblika korupcije je po njenih besedah nesprejemljiva. Za ureditev področja pa imajo svojo odgovornost poleg vlade in resornega ministrstva tudi sveti zavodov, je poudarila in opozorila na nujnost optimiziranja vodenja.

Levica poročila ne bo podprla
Žilne opornice so bile po opozorilu Levice, ki vmesnega poročila in predlaganih sklepov ne bo podprla, najbolj precenjene med letoma 2006 in 2014, torej v času dveh vlad Janeza Janše, ki sta imeli preko svetov zavodov neposreden vpliv na vodenje bolnišnic. Že od vsega začetka je bilo jasno, da bo SDS komisijo izkoristila za to, da sebe razbremeni vsake odgovornosti, krivdo pa naprti političnim nasprotnikom, je dejal Miha Kordiš.

SMC: Poročilo je korektno
V letu in pol dela je komisija ugotovila, da je bilo delo odgovornih v javnih zavodih z vidika zakonitosti vprašljivo, so opozorili v SMC-ju. Ključnega pomena za boj proti korupciji so skupna javna naročila, ki so se začela intenzivno izvajati v času tega mandata, je dejala Vesna Vervega. Vmesno poročilo v delu o kršitvah je po njeni oceni korektno, pomislek pa ima glede več točk, denimo glede nekaterih vrednostnih sodb v vmesnem poročilu.

Za podaljšanje odškodninskega roka
Na seji so obravnavali tudi novelo zakona o nadzoru državne meje, ki so jo vložili v NSi-ju, z njo pa želijo podaljšati rok za zahtevek nadomestila zaradi otežene rabe zemljišča lastnikom zemljišč, na katerih je postavljena ograja na meji. Kot je pojasnila Iva Dimic, se je namreč rok iztekel že 30. junija letos, a so ga številni upravičenci zamudili. Pri tem pa ne gre za njihovo subjektivno odgovornost, saj po mnenju poslanke niso bili primerno in pravočasno obveščeni, pa tudi vlada je zamujala s sprejemom podzakonskega akta. Upravičenci bi tako lahko zahtevek podali do 31. decembra

Tudi upravne enote so po besedah Dimičeve potrebovale kar nekaj časa, da so ugotovile, kako izračunati višino odškodnine. Tako je veliko število državljanov, ki so do odškodnine upravičeni, ostalo brez možnosti, da jo dejansko tudi dobijo. Zahtevek je namreč vložilo le osem odstotkov upravičencev, je še pojasnila Dimičeva.

Vlada predlogu ne nasprotuje, čeprav je državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga poudaril, da so imeli upravičenci za vložitev zahtevka na voljo štiri mesece in pol. Tudi objava informacij je bila po njegovem mnenju ustrezna. Ker pa je od približno 2000 upravičencev vlogo vložilo le 161, se tudi vlada strinja s podaljšanjem roka.

Denar Slovenski matici
DZ jes 65 glasovi za in nobenim proti potrdil zakon o Slovenski matici, s katerim vlada ureja pravni in finančni status tega pomembnega kulturnega in znanstvenega društva ter zagotavlja pogoje za njegovo delo in razvoj. S tem naj bi ji zagotovil minimalna sredstva za delovanje.