Slovenija ima pred začetkom novega šolskega leta dva meseca časa. Izkoristiti bi ga morali za iskanje odgovorov in odpraviti pomanjkljivosti, predvsem pa rešitve predstaviti pred tem. Danes je prehitro govoriti o tem, a zadnji teden avgusta bo prepozno, je v današnji razpravi na odboru DZ-ja za izobraževanje, znanost, šport in mladino opozoril poslanec SD-ja Marko Koprivc. Pozval je vse pristojne, naj imajo v mislih tudi družbeni element šole, in če bo le varno, naj 1. septembra pouk normalno steče, pri čemer naj se poskrbi tudi za varnost.

Direktor Centra za šolske in obšolske dejavnosti Brane Kumer je izpostavil vprašanje, "ali bomo začeli razvijati novo pedagogiko, nov pristop k izobraževanju, če se bo epidemija nadaljevala še v prihodnosti". Po njegovih besedah na centru med drugim iščejo odgovore, kako izvesti izobraževanje v naravi tudi jeseni. "Za 1. september upamo, da se bodo otroci lahko vrnili v naravo, ker je tam najmanjša možnost okužbe," je pojasnil.

Predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Anton Meden je opozoril na vlogo staršev v času šolanja na daljavo. "Pri mlajših šolarjih pouk na daljavo brez njih ne more steči. Za starše, ki so ves čas delali, je bila šola na daljavo precejšnja obremenitev. Če želimo razmišljati naprej, moramo to upoštevati. Za veliko družin je ta obremenitev prehuda, to ni vzdržno," je dejal.

Opozoril je tudi na obseg snovi, ki so ga šolarji obdelovali v času šolanja na daljavo. Kot je dejal, so učitelji v prvih dveh tednih pouka na daljavo vzpostavili neki sistem in v velikem delu šol pozneje niso zmogli prilagoditi tedenskega obsega snovi. "Morali bi izkoristiti čas, ki je na voljo, da te stvari nekoliko premislimo, najdemo druge načine," je dejal Meden.

Poslanka SDS-a Mojca Škrinjar se je zavzela za prevetritev učnih načrtov, ki so po njenem mnenju togi in šolstvo omejujejo. "Treba je nekaj narediti na tem področju. Veliko preveč pozornosti se namenja ocenjevanju, več bi bilo treba namenjati poklicnemu usmerjanju in učenčevemu osebnemu razvoju," je dejala poslanka.

Za jesen pa bi po njenem mnenju morali razmišljati tudi o sistemskih rešitvah za neenakomerno razdeljen delovni čas ali deljen delovni čas učiteljev. "To so bili pogoji, v katerih so delali slovenski učitelji," je opozorila na pretekle mesece šolanja na daljavo.

Zakaj učitelji niso prejeli posebnih dodatkov?

Brez odgovora predstavnikov ministrstva je ostalo vprašanje glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimirja Štruklja, zakaj so učitelji dobili dodatek za posebne obremenitve le za prvih 14 dni šolanja na daljavo, če so ga na primer zaposleni zavoda za šolstvo vse tri mesece.

Učitelji bi morali dobiti izplačan dodatek, je sindikalistu pritrdil tudi poslanec Levice Željko Cigler. Pozval je, naj se učiteljem zagotovi "plačilo, ki jim pripada po veljavnih predpisih". "Da se vidi, da mislimo resno, ko govorimo o njih in njihovi vlogi," je dejal. Opozoril pa je tudi na socialni vidik šole. Po njegovih besedah je namreč del šolarjev redne prehrane in kosila deležen le v šoli. "Med izobraževanjem na daljavo tega ni bilo. Tega socialnega vidika šole ne gre zanemariti," je pozval.

Jerca Korče (LMŠ) pa je bila do analize, ki so jo pripravili na ministrstvu za izobraževanje, danes kritična. Očitala ji je posplošenost, v njej pa da ni rezultatov, kako je ta učni proces vplival na znanje učencev, s kakšnimi težavami so se srečevali vsi deležniki, kako je učenje na daljavo vplivalo na psihofizično stanje učencev in dijakov ter kako je s študenti. Zanimalo jo je tudi, ali na ministrstvu za izobraževanje načrtujejo kakšna izobraževanja za učitelje še pred začetkom novega šolskega leta, da bodo znali uporabljati nove tehnike, ter kako se predvideva, da se bo prepletalo šolanje v šoli s šolanjem na daljavo, kdaj se bo učitelj ukvarjal z učenci v šoli in kdaj s tistimi na daljavo.

Logaj je povedal, da so razpisali prva izobraževanja za učitelje za izvajanje pouka na daljavo in v dveh dneh prejeli 5000 prijav učiteljev. Po njegovih besedah imajo izdelan sistem delovnih skupin, znotraj katerih bodo preigrali delo na daljavo.

Poletne priprave na jesen

Da je čez poletje dovolj časa za priprave, da jeseni zaženejo stroj usposabljanja za vse, je ocenila predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Frančiška Al Mansour. Tudi ona je bila kritična do tega, da so učitelji dodatek za obremenjenost dobili samo za dva tedna v marcu.

Poslanka NSi-ja Iva Dimic, tudi predsednica odbora za izobraževanje, pa je izrekla veliko pohval na račun tega, kako se je šolstvo izkazalo v času šolanja na daljavo. Poudarila je, da je bila kot mama dveh šolark tudi sama del tega.

Način, kako so se vsi deležniki v slovenskem izobraževalnem sistemu izkazali v teh izrednih razmerah, bi po prepričanju poslanke lahko delili s kolegi iz drugih držav EU-ja. Zato bo odbor na njeno pobudo predlagal, naj se tema izobraževanja na daljavo uvrsti v časovnico slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja.