Novela zakona minimalno plačo s sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišuje na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Predlog poleg tega ureja tudi časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače - dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s 1. januarjem 2020 - ter formulo za njen izračun, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.

Po besedah koordinatorja Levice Luke Mesca je dvig minimalne plače najpomembnejši korak vlade Marjana Šarca, katere partner je tudi Levica. "Minimalna plača se bo končno odlepila od praga revščine," je Mesec poudaril v obrazložitvi zakonskega predloga. Spomnil je, da je minimalna plača v letu 2008 znašala zgolj 450 evrov oz. 100 evrov pod takratnimi minimalnimi življenjskimi stroški.

Mesec: Tretji korak k izboljšanju položaja najbolj ranljivih
"Danes sprejemamo zakon, ki bo omogočil dvig minimalne plače na 700 evrov, ki bo določil, da se dodatki doplačujejo, in ki bo določil, da minimalna plača vselej znaša vsaj 20 odstotkov več od minimalnih stroškov. To je zakonsko zagotovilo, da nihče več, ki dela, ne bo padel v revščino," je dejal Mesec. Levica je v partnerstvu z vlado po Meščevih besedah z dvigom minimalne plače, ohranitvijo dviga socialne pomoči in zakonom o izvrševanju proračuna, ki prekinja z varčevanjem na socialnih transferjih, uspela narediti tri velike korake k izboljšanju položaja najslabše plačanih, najrevnejših in najbolj ranljivih.

"Država je začela ljudem dajati jasne znake, da ne bo več dekla kapitala, ampak bo delala za blaginjo vseh. Naj bo to šele začetek," je pozval Mesec in poudaril, da je treba prihodnje leto nadaljevati s popravo krivic upokojencem, prekarcem, tistim, ki si ne morejo privoščiti previsokih cen stanovanj, ali tistim, ki so preveč izobraženi, da bi dobili službo. Po njegovih besedah je v tej državi preveč znanja in potenciala, da bi lahko nasedali, da lahko konkuriramo le z nizkimi plačami in nizkimi davki. "Neoliberalni francosko-nemški vlak je z rumenimi jopiči dokončno iztiril. Naj Slovenija postane zgled evropskim državam, ki iščejo nov socialni model - blaginja za vse, ne le za peščico," je še dejal Mesec.

Potrjene spremembe izvrševanja proračuna za 2019
DZ je danes soglasno z 51 glasovi sprejel novelo zakona o izvrševanju državnih proračunov za leti 2018 in 2019. Z njo se zagotavlja zadostna sredstva za dodatne obveznosti, ki jih je med letom prevzela država. Gre sicer za tehnični zakon, ki bo omogočil, da bo januarja izvrševanje novega proračuna lahko nemoteno steklo. Čeprav vlada za prihodnje leto načrtuje proračunski presežek, kar namerava zapisati v rebalans, ki ga še pripravlja, se bodo z novelo zakona odhodki proračuna zmanjšali za 60 milijonov evrov. Toliko namreč namerava vlada prihraniti s podaljšanjem omejitve izplačevanja delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela javnih uslužbencev.

Ne bo pa država več varčevala na račun omejitev pri usklajevanju socialnih transferjev. Te je namreč iz osnutka novele zakona črtal že matični odbor DZ za finance, ko je državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec povedala, da se bodo na področju transferjev posameznikom in gospodinjstvom in na področju družinske politike s 1. januarjem 2019 sprostili vsi omejevalni ukrepi. Zaradi dogovora z občinami o zvišanju povprečnine je v noveli zakona predvidenih dodatnih 32,5 milijona evrov za občine. Primeren obseg sredstev za financiranje osnovnih nalog občin se bo namreč z letošnjih 551 evrov zvišal na 573,50 evra na prebivalca.

Novela zakona poleg tega rahlja omejitve pri zaposlovanju v javni upravi, in sicer bodo na ministrstvu za okolje in prostor ter inšpektoratu za delo lahko zaposlili po deset novih delavcev. Državni organi pa bodo lahko prihodnje leto povečali število zaposlenih za 0,8 odstotka v primerjavi s stanjem iz konca leta 2017. Prav tako bo dovoljeno dodatno zaposlovanje za čas predsedovanja Slovenije EU. Z novelo je predvidena tudi izredna uskladitev pokojnin, ki bo odvisna od letošnje gospodarske rasti. Na podlagi spomladi sprejetega zakona o nevladnih organizacijah se z novelo zakona zagotavlja pravne podlage za ustanovitev posebnega sklada za financiranje nevladnih organizacij.