Predlog dopolnitev zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki ga je vlada pripravila po obsežnem poletnem požaru na Krasu, je bil v DZ-ju potrjen brez glasu proti. Kot je na drugi obravnavi predloga dopolnitev zakona v DZ-ju dejal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Uroš Vajgl, so stroški gašenja in interventnih ukrepov presegli šest milijonov evrov, končna škoda pa je dosegla nekaj manj kot 27 milijonov evrov.

Predlagana dopolnitev zakona predvideva vzpostavitev pravne podlage za uporabo sredstev državnega proračuna pri odpravi posledic požara. Predlog tako uvršča požar velikega obsega v naravnem okolju, ki je povzročen z naravnimi dejavniki, med naravne nesreče, saj so trenutno v zakonu kot naravne nesreče opredeljeni le potres, snežni ali zemeljski plaz, udor ali poplava in žled, če povzročijo škodo na stvareh ali škodo v gospodarstvu ali v gozdovih. Poleg tega se v zakon umešča tudi javnofinančna pomoč za obnovo v požarih prizadetih trajnih nasadov.

Rešuje se tudi vprašanje retroaktivnosti, je spomnil Vajgl. Z zakonom se namreč želi obravnavati tudi poletni požar na Krasu. Povratno veljavnost po zagotovitvah ministrstva za okolje in prostor utemeljuje javna korist, ki narekuje enako obravnavo posledic naravnih nesreč ne glede na njihovo vrsto, pri tem pa se ne posega v pridobljene pravice.

V poslanskih skupinah koalicije in opozicije so se strinjali, da so predvidene rešitve pomembne tako za odpravljanje posledic požara na Krasu kot tudi zaradi podnebnega segrevanja, zaradi česar prihaja do vse bolj ekstremnih suš, posledično pa je mogoče pričakovati tudi katastrofalne požare, ki bi lahko v prihodnosti povzročali veliko materialno škodo ne samo na lesni masi v gozdovih, temveč tudi na infrastrukturnih objektih in stavbah.

Potrditev trajnih izjem za nedeljsko obratovanje trgovin

Brez glasu proti je bil potrjen tudi vladni predlog novele zakona o trgovini, s katero se bodo izjeme za obratovanje prodajaln ob nedeljah in praznikih, ki jih je začasno uvedel eden od protikoronskih zakonov, uveljavile kot trajne.

Z zadnjo spremembo zakona o trgovini leta 2020 je DZ odločil, da so prodajalne razen izjem ob nedeljah in praznikih zaprte. Med izjemami so prodajalne, velike do 200 kvadratnih metrov, na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, namenjenih za javni promet, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter bolnišnicah. Po tem zakonu muzejske prodajalne in prodajalne v turističnoinformacijskih centrih, ki so lahko odprti ob nedeljah in praznikih, niso smele prodajati izdelkov obiskovalcem. To je veljalo tudi za prodajalne znotraj letališč, ki v pretežni meri presegajo navedeno kvadraturo.

To je spremenil zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19, po katerem se lahko obratovalni čas prodajaln na mednarodnih letališčih, turističnoinformacijskih centrih ter muzejih določa ne glede na zakon o trgovini, torej brez omejitev. A ta ureditev velja le do konca letošnjega leta. Predlog novele zakona pa te izjeme uveljavlja kot trajne. Med izjeme so tako postavljene prodajalne na bencinskih servisih, pristaniščih, namenjenih za javni promet, mednarodnih letališčih, železniških in avtobusnih postajah, bolnišnicah, turističnoinformacijskih centrih, muzejih in mejnih prehodih.

Ob pomislekih opozicije potrjen zakon o varstvu osebnih podatkov

S 50 glasovi za in osmimi proti je bil v DZ-ju sprejet zakon o varstvu osebnih podatkov, s katerim vlada prenaša evropsko splošno uredbo o varstvu podatkov v slovensko zakonodajo, pri tem pa ureja tudi nacionalne posebnosti varstva osebnih podatkov.

Gre za enega najpomembnejših zakonov s področja varstva človekovih pravic, ki izhaja iz 38. člena ustave in varuje osebno človekovo pravico do varstva osebnih podatkov ter poudarja zakonitost obdelav osebnih podatkov, je dejal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja, določeno pa je tudi, da ima vsakdo možnost, da se seznani z zbranimi podatki, ki se nanašajo nanj, ter pravico do sodnega varstva ob njihovi uporabi, je pojasnil.

V dopoldanski predstavitvi stališč poslanskih skupin so v opozicijskem SDS-u izrazili mnenje, da je v predlogu preveč prepisovanja iz uredbe, kar vidijo kot odvečno, saj se uredba uporablja neposredno. V drugi opozicijski stranki NSi pa so navajali pripombe Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki zahtevo po vodenju dnevnika obdelave ocenjuje kot nesorazmerno breme za slovenska podjetja.

V koaliciji so bili po drugi strani predlogu naklonjeni. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov po mnenju SD-ja predstavlja temelj novega pravnega okvira EU na področju varstva osebnih podatkov in temelj za varstvo osebnih podatkov v 21. stoletju. V Svobodi pa so izrazili zadovoljstvo, da bo uredba končno prenesena v naš pravni red. Slovenija je namreč zato, ker tega še ni storila, že prejela opomin.
DZ je sprejel nekaj dopolnil koalicije, ki so med drugim redakcijske narave, dopolnil SDS pa ni sprejel.

Davčni noveli potrjeni ob polemiki glede morebitnega nezakonitega sledenja

DZ je potrdil tudi noveli zakonov o davčnem postopku in o finančni upravi. S prvo se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva, z drugo, ki je sprožila živahne polemike o morebitnem nezakonitem sledenju državljanom in je bila izglasovana zgolj z glasovi poslancev Svobode, pa odpravlja nekatere določbe, uveljavljene pod prejšnjo vlado.

Za novelo zakona o davčnem postopku je glasovalo 57 poslancev, proti ni bil nihče. Z njo se bo v slovenski pravni red prenesla evropska direktiva o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja, po kateri morajo operaterji spletnih platform davčnemu organu posredovati informacije o poslovni dejavnosti prodajalcev, ki poslujejo prek teh platform. Rok za prenos direktive se izteče konec tega leta.

Noveli zakona o finančni upravi pa je svoj glas dalo 38 poslancev, odreklo ji ga je 28 poslancev. Ob glasovanju je bilo sicer pri drugi noveli navzočih 77 poslancev. S spremembami se predlaga odprava nekaterih določb, zapisanih v zakon marca letos. Z njimi se znova uvaja trajni mandat za direktorje finančnih uradov, odpravljata pa se kolegijsko odločanje v najzahtevnejših primerih in ukrep dodelitve zadeve drugemu inšpektorju v primeru kršitve vodenja in odločanja posameznega postopka. Z namenom izboljšanja učinkovitosti delovanja finančne uprave so predvidene tudi spremembe ureditve finančne preiskave. Uradna oseba bo denimo imela možnost, da pri opravljanju finančne preiskave pridobiva podatke o položaju in gibanju blaga z uporabo tehničnih pripomočkov s ciljem, da se odkrijejo na primer nezakonite proizvodnje trošarinskih izdelkov, ki s svojim delovanjem škodujejo državnemu proračunu.

Na seji je v okviru razprave o predlaganih dopolnilih k noveli zakona o finančni upravi prišlo do polemike glede predvidenega sledenja blaga z uporabo tehničnih pripomočkov. V opoziciji so opozorili, da to pomeni "morebitno nezakonito in neustavno sledenje državljanom". V NSi-ju so skušali to preprečiti z dopolnilom, ki bi prestavilo začetek uporabe določb o tehničnih pripomočkih na 1. januar 2024, v tem času pa naj bi se pripravile ustrezne spremembe. V SDS-u pa so predlagali dopolnilo, s katerim bi se na leto 2024 prestavila uveljavitev celotne novele. Vlada namreč prihodnje leto napoveduje davčno reformo, kar se vsebinsko nanaša tudi na področje delovanja finančne uprave, so argumentirali. Poslanci so predlagani dopolnili zavrnili.

V SD-ju in Levici so medtem napovedali, da se bodo pri glasovanju vzdržali. Predrag Bakovič je v imenu SD-ja spomnil, da so že v prvem branju opozorili na vprašljivost predvidene uporabe tehničnih sredstev. "Ne gre toliko za uporabo te metode kot take, temveč kdo jo odreja in kdo nadzira, odreja jo predstojnik organa, nadzira pa nihče," je dejal. "Dejstvo je, da je vprašanje o takem načinu sledenja blagu vprašljivo in sporno," pa je v imenu poslanske skupine Levica menil Matej Tašner Vatovec. Po njegovih besedah bi moralo biti vsem v interesu, da bo finančna uprava lahko lovila tihotapce na način, da ne bodo imeli možnosti se pritožiti na sodišče in jo odnesti brez kazni zaradi pomanjkljivih varovalk.

Monika Pekošak (Svoboda) pa je ob lastni obrazložitvi glasu opozorila, da bi se tehnični pripomočki uporabljali za odkrivanje nezakonitih praks. Med drugim je spomnila, da je Slovenija država, ki jo prečka veliko sumljivih pošiljk blaga, ki je pogosto pod nadzorom finančnih organov drugih držav, Slovenija pa zaradi pomanjkljive zakonodaje ne more prispevati podatkov o poti tega blaga. Cilj je preprečiti sproščanje tega blaga na slovenski trg, je zatrdila in dodala, da imajo podobne prakse uzakonjene tudi v drugih državah, v Avstriji, Franciji, Italiji, na Češkem.

Odškodnina svojcem žrtev v vojni za Slovenijo bo oproščena dohodnine

Poslanke in poslanci so odločali tudi o dopolnitvah zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo, ki sta jih predlagali stranki NSi in SDS. Predlog je bil dopolnjen brez glasu proti, v skladu z njimi pa bo izplačana pavšalna odškodnina oproščena dohodnine.

Predlagatelji so želeli iti s predlogom naproti svojcem žrtev, je pri njegovi predstavitvi povedal prvopodpisani pod predlog Janez Cigler Kralj iz NSi-ja. V času prejšnje vlade sta bili po njegovih besedah sicer sprejeti dve noveli omenjenega zakona, s katerima so želeli dokončno pravično urediti položaj svojcev padlih ali umrlih v vojni za Slovenijo z izplačilom dostojnih odškodnin. Z njima so razširili krog upravičencev do odškodnin in natančneje določili višino pavšalne odškodnine.

Tako so do odškodnine v vrednosti 50.000 evrov upravičeni zakonci, zunajzakonski partnerji, dediči prvega dednega reda, če je oseba, upravičena do odškodnine, umrla, prav tako pa tudi starši civilnih žrtev vojne, partnerji in zunajzakonski partnerji civilnih žrtev vojne. Do 100.000 evrov pavšalne odškodnine pa so upravičeni otroci padlih in otroci civilnih žrtev vojne za Slovenijo. O tej pravici odločajo v vsakem primeru upravne enote, je pojasnil Cigler Kralj.

V poslanski skupini SDS-a so ob tem dejali, da je upravičencev do odškodnine po zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo skupaj 46, od tega jih je 30 že prejelo odškodnino in plačalo dohodnino. Ti bodo morali sprožiti ustrezne postopke na finančni upravi, da jim bodo sredstva vrnjena, so opozorili.

Matvozu poln mandat na čelu AVK-ka

DZ se je danes strinjal z vladnim predlogom, da Agencijo za varstvo konkurence (AVK) še naprej vodi Andrej Matvoz. Ta je trenutno na čelu AVK-ja kot vršilec dolžnosti direktorja, petletni mandat pa bo nastopil z januarjem 2023. V DZ-ju ga je podprlo 48 poslancev, 19 pa jih je bilo proti.