Poslanec Branko Grims je v imenu predlagatelja nujne seje med občasno burno razpravo večkrat ponovil, da bi morali ljudem s posvetovalnim referendumom o globalnem dogovoru o migracijah omogočiti, da sami odločajo o lastni usodi. Ob tem se je tudi zavzel, da bi se vnaprej obvezali k doslednemu spoštovanju odločitve, ki bi bila sprejeta na morebitnem posvetovalnem referendumu.

V globalnem dogovoru ZN-a o migracijah po njegovem mnenju ni nobenih koristi in nasprotno, ogroža varnost Slovenije in povzroča nepotrebne "ogromne stroške". Dogovor po njegovem mnenju tudi ogroža temeljne vrednote tako Slovenije in Evrope in daje prednost migrantom pred lastnimi državljani.

Janez Janša (SDS) je med drugim poudaril, da omenjeni globalni dogovor migracije opredeljuje tudi kot človekovo pravico. Okrcal je medije, da ne objavljajo anket glede dogovora, saj po njegovem mnenju večina Evropejcev temu dogovoru nasprotuje.

Vlada: Gre za SDS-ov poskus sejanja strahu
Člani odbora iz vrst vladajoče koalicije so med drugim menili, da gre pri referendumski pobudi SDS-a za poskus sejanja strahu in povzročanja delitev med Slovenci, ter tudi opozorili, da bi z razpisom posvetovalnega referenduma nastali nepotrebni stroški, ta sredstva pa bi lahko Slovenija porabila koristneje.

Aljaž Kovačič iz LMŠ-ja je SDS-u očital populistično razpravo, podobnega mnenja je bil tudi njegov strankarski kolega Robert Pavšič, ki je ocenil, da gre pri pobudi SDS-a za demagogijo in trivializiranje tematike. Milan Brglez iz SD-ja je med drugim dejal, da je marakeški dogovor edini okvir, ki je globalen, globalne probleme, kot so migracije, pa je mogoče reševati zgolj na globalen način. SDS-u je očital sistematične zlorabe, tudi instituta referenduma.

Državna sekretarka MZZ-ja Simona Leskovar je ponovila že znana stališča vlade, ki jih je ta že večkrat pojasnila DZ-ju. Globalni dogovor ZN-a tako določa seznam skupnih ciljev za varne, urejene in zakonite migracije, ne vzpostavlja nobenih pravnih obveznosti na podlagi nacionalnega ali mednarodnega prava in tudi ne posega v nacionalno suverenost na področju migracijskih politik.

Dogovor ni pravno zavezujoč
Globalni dogovor ZN-ja ni pravno zavezujoč akt in tudi eksplicitno poudarja suvereno pravico držav, da določajo lastno nacionalno migracijsko politiko, pogoje za vstop, prebivanje in delo ter da v okviru svoje suverene jurisdikcije ločujejo med legalnimi in nelegalnimi migracijskimi statusi, je še zagotovila državna sekretarka MZZ-ja. Kot je še dejala pred člani OZP-ja, bo globalni dogovor ZN-a o migracijah formalno potrjen v Generalni skupščini Združenih narodov prihodnji teden.

Slovenija je sicer v ponedeljek v maroškem Marakešu ob sprejemu globalnega dogovora o migracijah podala svojo nacionalno izjavo, v kateri je pojasnila svoja stališča. V New Yorku bo danes po besedah Leskovarjeve potekalo usklajevanje morebitne skupne evropske izjave, ki naj bi jo članice EU-ja podale po potrditvi v generalni skupščini (GS) ZN-a prihodnji teden. Prav tako se pripravljajo morebitne izjave, ki bi združile podobno misleče države. Slovenija bo po napovedih Leskovarjeve sodelovala tako na evropski koordinaciji, pogovarja pa se bo tudi z drugimi enako mislečimi državami. Slovenija je tudi pripravljena na svojo obrazložitev v skupščini ZN-a, je še dejala državna sekretarka.

Jožef Horvat je med današnjo razpravo na redni seji OZP-ja, ki je bila namenjena vprašanjem in pobudam članov odbora in je bila tik pred nujno sejo, menil, da bi moral slovensko interpretativno izjavo ob globalnem dogovoru o migracijah predhodno obravnavati in sprejeti tudi OZP.