Pod predlog za referendum je sicer poleg največje poslanske skupine v DZ-ju podpisana še poslanska skupina SNS-a. Ti predlagata naslednje referendumsko vprašanje: "Ali ste za to, da Slovenija pristopi h Globalnem dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki izenačuje legalne in ilegalne migracije?"

V opozicijskem NSi-ju, ki sicer nasprotuje dogovoru ZN-a, referenduma niso podprli. "NSi napovedani posvetovalni referendum o globalnem migrantskem sporazumu ocenjuje kot drago anketo, ki je nepotrebna," je povedal poslanec Jernej Vrtovec.

Predsednik stranke Tonin je nato na Twitterju zapisal, da so v NSi-ju posvetovalni referendum pripravljeni podpreti, če se vlada politično zaveže, da bo rezultat spoštovala. "Če volja ljudi ne bo spoštovana, pa referendum ni smiseln," je poudaril in napovedal pismo predsedniku države Borutu Pahorju glede tega.

Tonin: Odprte meje dolgoročno ne rešujejo problemov
Pismo je v petek tudi poslal. V njem je zapisal, da je na svetu zagotovo veliko krivic, saj je na svetu po podatkih ZN-a kar 800 milijonov lačnih, podnebne spremembe ogrožajo 200 milijonov ljudi, okoli 60 milijonov pa jih beži pred posledicami vojn. V NSi-ju se tudi zavedajo, da je v človeški naravi iskati mir in možnosti za človeka dostojno življenje.

"A ena stvar je pri vseh zadevah bistvena, da politika odprtih mej dolgoročno ne rešuje vseh omenjenih problemov," je poudaril Tonin. Politika odprtih mej po njegovem prepričanju povzroča nove in nove krivice, saj razviti svet na ta način tudi srka najustvarjalnejše ljudi.

Pogovore o svetovnem dogovoru glede migracij, ki bo decembra sprejet v Marakešu v Maroku, je treba po mnenju NSi-ja postaviti tudi v širši kontekst, da mu sosednje države nasprotujejo, zato lahko podpora Slovenije dogovoru "pomeni povabilo številnim migrantom, ki čakajo na nadaljevanje poti na balkanski poti". "Prepričan sem, da takega pritiska Slovenija na dolgi rok ne bo zdržala," je pristavil Tonin.

"Moteče stalno napotilo k multikulturalizmu"
Kot najbolj moteče v svetovnem dogovoru v NSi-ju vidijo stalno napotilo in spodbujanje k multikulturalizmu, čeprav se je po njihovem v številnih zahodnoevropskih državah pokazalo, da ta ne deluje in povzroča številne težave. V dogovoru, tako Tonin, tudi ni jasno poudarjeno, da se migranti morajo prilagoditi "našim običajem, naši kulturi, našim zakonom in ustavi, in ne obratno". "Tega enostavno ne moremo sprejeti," so jasni v NSi-ju.

Ker je slovenska javnost pri vprašanju migracij zelo razdeljena, prav tako kot parlamentarna politika, Tonin predsedniku republike predlaga, da skliče srečanje predsednikov parlamentarnih strank, na katerem bi preverili, ali so te pripravljene sprejeti politično zavezo, da bodo "rezultat referenduma spoštovale in ga tudi udejanjile".

V zakonu o referendumu je namreč zapisano, da DZ lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Dogovor ZN-a o migracijah je mednarodni akt, ki ni mednarodna pogodba, in v skladu z zakonom o zunanjih zadevah se vlada s takšnimi akti seznani, postopek v DZ-ju pa ni predviden.

Tudi zato se pojavljajo vprašanja glede upravičenosti posvetovalnega referenduma o tem vprašanju. V poslanski skupini SDS-a sicer ocenjujejo, da se lahko posvetovalni referendum razpiše o čemer koli, kar je pozneje tudi predmet odločanja v DZ-ju. Gre za vso zakonodajo, ki bi jo na podlagi odločitve za množične migracije ali proti njim sprejemali. Ta zakonodaja pa se bo sprejemala na podlagi svetovnega dogovora ZN-ja o migracijah.

Premier Marjan Šarec je v četrtek po seji vlade dejal, da se mu posvetovalni referendum na to temo ne zdi smiseln, zato zanj ne vidi potrebe.