Ministrstvo za delo predvideva, da bo s posebnim dodatkom za socialno ogrožene, ki ga je v sredo potrdil tudi parlament, pomagalo okoli 45.000 prejemnikom denarnih socialnih pomoči, 55.000 upokojencem, 6.000 invalidom, 9.600 brezposlenim in 3.300 osebam, ki prejemajo starševski dodatek. Foto: MMC RTV SLO
Ministrstvo za delo predvideva, da bo s posebnim dodatkom za socialno ogrožene, ki ga je v sredo potrdil tudi parlament, pomagalo okoli 45.000 prejemnikom denarnih socialnih pomoči, 55.000 upokojencem, 6.000 invalidom, 9.600 brezposlenim in 3.300 osebam, ki prejemajo starševski dodatek. Foto: MMC RTV SLO
Delavci
K podaljšanju roka za vložitev zahteve in čas prejemanja subvencije polnega delovnega časa so pozivali tudi delodajalci. Foto: MMC RTV SLO
Šolarji
ZOFVI med drugim ureja položaj in pravice učiteljev in strokovnih delavcev s šesto stopnjo izobrazbe, ki so ob zaposlitvi na določenem zavodu izpolnjevali pogoje izobrazbe, a jih ne bi več, če bi se na novo zaposlili. Foto: MMC RTV SLO

120.000 socialno ogroženih bo tako avgusta ali septembra prejelo enkratni dodatek, namenjen izboljšanju njihovega gmotnega in socialnega stanja. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je ob tej priložnosti pojasnil, da želi vlada z interventnim zakonom pomagati predvsem tistim, ki jih je najbolj prizadela kriza. Ker so proračunska sredstva omejena, vlada za posebni dodatek namenja 15 milijonov evrov. Dodatki bodo znašali med 80 in 200 evri.


Sprejetje sprememb delnega subvencioniranja polnega delovnega časa

DZ je s 55 glasovi za in z nobenim proti potrdil predlog sprememb zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, s katerim je za šest mesecev podaljšal rok za vložitev zahteve in čas prejemanja subvencije. Rok je bil prej postavljen na dan 30. september, zdaj pa je prestavljen na 31. marec 2010, medtem ko bodo izplačila potekala do konca prihodnjega leta.

Na sporedu je bilo tudi šolstvo. Sprejeta je bila namreč vladna novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki prinaša spremembo v sestavi svetov šol (povečuje število predstavnikov učiteljev iz treh na pet, medtem ko predstavniki staršev in lokalnih skupnosti ostajajo po trije), določa pa tudi zaščito javnih šol, če bi njihov obstoj ogrozile zasebne.

Sprejeta resolucija o programu varstva pred naravnimi nesrečami
78 glasov za in tri proti je med poslanci prejela resolucija o nacionalnemu programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sprejeti dokument po besedah ministrice za obrambo Ljubice Jelušič razvojno usmerja območje obrambe, zaščite in reševanja. Podporo sta ob tem dobili tudi novela o železniškem prometu, ki je potrebna zaradi implementacije dveh evropskih direktiv v slovenski pravni red (med drugim z letom 2010 odpira trg vlakovnih poti, namenjenih mednarodnim potniškim povezavam) in novela zakona o varnosti v cestnem prometu, s katero naj bi zmanjšali negativne posledice krize v avtoprevozniški dejavnosti.

Brez glasu proti je bila podpore deležna novela zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Z njo je vlada odpravila nekatere pomanjkljivosti matičnega zakona iz leta 2006. V postopke presojanja o pritožbah zaradi počasnega sojenja naj bi vnesla predvsem večjo transparentnost. Uspešni sta bili še noveli zakonov o mednarodni zaščiti in društvih - obe potrebni zaradi uskladitve z odločbami ustavnega sodišča. Poleg tega širita pravice prosilcev za azil oz. pripadnike narodnih skupnosti.

Neuspešni opozicijski zakonski predlogi
Potrditev so doživele še štiri gospodarske novele: novela zakona o hipotekarni in komunalni obveznici, novela zakona o plačilnih storitvah in sistemih; novela zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih in novela zakona o družbah tveganega kapitala.

Manj uspešni so bili opozicijski zakonski predlogi, ki jih DZ ni podprl. Med drugim sta bila zavrnjena predloga novel zakonov o jamstveni shemi in davčnem postopku.