Foto:
Foto:
Milan M. Cvikl opozarja na neuravnoteženost pri razdelitvi vodilnih mest v odborih.
Večino v delovnih telesih imajo stranke SDS, NSi, SLS in DeSUS.
Sestavo delovnih teles je določil kolegij predsednika DZ-ja Franceta Cukjatija.
Marko Pavliha, novoizvoljeni podpredsednik DZ-ja.

Poleg petih stalnih komisij bodo delovale še tri komisije in 14 parlamentarnih odborov, kar je za štiri več kot v prejšnjem mandatu in v skladu s spremenjeno strukturo ministrskih resorjev. Poslanci so z večino zavrnili predlog LDS-a in ZLSD-ja za ustanovitev posebne komisije za človekove pravice.

DZ za predsedovanje EU-ju
DZ je brez glasu proti sprejel stališče, da se Slovenija uvrsti v prvo trojko, ki naj bi prevzela predsedovanje Svetu EU-ja. Poslanske skupine DZ-ja so se strinjale, da naj Slovenija od začetka leta 2007 do sredine leta 2008 sodeluje v prvi skupini v okviru t. i. timskega predsedovanja. Razpravljavci so se strinjali, da bi kljub stroškom takšen položaj za Slovenijo pomenil veliko promocijo države, povečanje mednarodnega ugleda in politične teže Slovenije.

Razdelitev mandatov
Največja parlamentarna stranka bo imela šest predsednikov delovnih teles in tri podpredsednike. LDS bo predsedoval petim delovnim telesom, imel pa bo tudi sedem podpredsednikov. ZLSD, NSi in SLS imajo po tri predsednike, SNS enega, DeSUS pa dve podpredsedniški mesti.

LDS nezadovoljen
Poslanec LDS-a Milan Cvikl je ob tem opozoril na kršenje poslovnika DZ-ja glede ustrezne zastopanosti strank na vodilnih mestih omenjenih teles, saj bo vladna koalicija v parlamentu vodila 56 odstotkov delovnih teles, opozicija pa 44 odstotkov. V SDS-u odgovarjajo, da je sprejeta optimalna rešitev.

Stalne komisije
Po poslovniku ima državni zbor pet stalnih komisij, in sicer mandatno-volilno komisijo, komisijo za poslovnik, za narodni skupnosti, za nadzor porabe proračuna in za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Z odlokom so ustanovili tudi komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, komisijo o preprečevanju korupcije ter komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Stalni odbori
V tem mandatu bo delovalo 14 parlamentarnih odborov: odbor za gospodarstvo, odbor za promet, odbor za okolje in prostor, odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, odbor za finance in monetarno politiko, odbor za zunanjo politiko, odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, odbor za obrambo, odbor za zdravstvo, odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, odbor za kulturo, šolstvo in šport, odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj ter odbor za zadeve Evropske unije.

Novi odbori
Iz dosedanjega odbora za infrastrukturo in okolje sta nastala samostojna odbora za promet ter za okolje in prostor, iz odbora za notranjo politiko pa odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje ter odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Dosedanji odbor za zdravstvo je po novem razdeljen na odbor za zdravstvo ter odbor za delo, družino, socialno politiko in invalide, odbora za kulturo in šolstvo pa na odbor za kulturo, šolstvo in šport ter na odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj.

Opozicija z večino le v treh telesih
Predvidena vladajoča koalicija (SDS, NSi, SLS in DeSUS) ima večino v vseh 14 odborih in treh komisijah, najverjetnejša opozicija (LDS, ZLSD in SNS) pa večino v treh komisijah, in sicer v komisiji za nadzor porabe proračuna, v komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb ter v komisiji za preprečevanje korupcije.

Pavliha tretji podpredsednik
Poslanci so za podpredsednika DZ-ja iz vrst LDS-a s 73 glasovi podpore izvolili Marka Pavliho. Pavliha je tako postal tretji podpredsednik DZ-ja. Ostala dva podpredsednika sta Sašo Peče (SNS) in Vasja Klavora (DeSUS).