Uskladitveno dopolnilo bo potrebno pri zakonu o urejanju prostora, bodo pa poslanci, kot je odločil predsednik državnega zbora Milan Brglez, zaradi vsebinske povezanosti in potrebe po sočasni objavi v uradnem listu o vseh treh zakonih odločali v torek, zadnji dan tekoče redne seje DZ-ja.
Predlogi gradbenega zakona, zakona o urejanju prostora ter zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih so junija in julija letos prestali prvo obravnavo DZ-ja, nato jih je matični odbor na začetku oktobra dopolnil s številnimi dopolnili na podlagi opozoril zakonodajno-pravne službe.
Novi zakoni naj bi med drugim prinesli racionalnejše in krajše postopke, lažje usklajevanje različnih interesov, večjo pravno varnost vlagateljev in bolj učinkovit nadzor.
Ministrica: Potrebujemo fleksibilne rešitve
"Zadnjih 15 let nas je naučilo, da je treba vzpostaviti pregleden in celovit sistem urejanja prostora in vpeljati nove mehanizme, ki bi omogočali fleksibilnost urejanja prostora, prilagajanje aktualnim razmeram in usklajenost delovanja med nosilci urejanja prostora," je o predlogu zakona o urejanju prostora, ki bo nadomestil zakone o prostorskem načrtovanju, o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor in o urejanju prostora, dejala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.
Zakon vpeljuje nove mehanizme, kot so lokacijska preveritev, vladna komisija za prostorski razvoj, postopek prevlade ene javne koristi na drugo v primeru kolizije med različnimi javnimi interesi, strateško prostorsko načrtovanje na regionalni ravni, nov združen postopek načrtovanja in dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena po principu vse na enem mestu, je navedla. Zakon naj bi zagotovil več orodij za gospodarjenje s prostorom, predvsem s stavbnimi zemljišči.
Opozicija je do predloga kritična
Zvonko Lah (NSi) je menil, da bodo postopki po predlaganem zakonu še daljši, kot so sedaj. Predlagatelj ne upošteva pripomb tistih, ki bodo zakon uporabljali, med njimi občin. "Za koga pa je potem ta zakon," se je vprašal. Jožef Horvat (NSi) je dodal, da so od zakona veliko pričakovali in da so zelo razočarani. Po njegovem mnenju zakon ne bo izvedljiv.
Da bodo težave pri izvajanju, se je strinjal tudi Danijel Krivec (SDS). Opozoril je na nepreglednost dopolnjevanja zakona, saj da ob toliko različnih mnenjih zakona z "rokohitrskim" amandmiranjem ni mogoče pripraviti, amandmaji enega zakona vplivajo tudi na vsebino drugih dveh zakonov. Poleg tega zakonskim predlogom niso bili priloženi osnutki podzakonskih aktov. Ljubo Žnidar (SDS) je med drugim opozoril na dodatno finančno breme, ki ga prinaša zakon, predvsem za občine.
SMC: Treba je narediti red
Dušan Verbič (SMC) je zakonski predlog branil in ocenil, da prinaša pomemben premik, med drugim z regionalnim prostorskim načrtovanjem, več možnostmi za urejanje gradbenih parcel, vladno komisijo za prostorski razvoj. O opozorilih opozicije, da občine zakona ne podpirajo, je dejal, da je stroka in tudi državni svet na seji matičnega odbora zakon podprla. O nasprotovanju opozicije je dejal, da je "politična retorika odraz stališča posameznih poslanskih skupin, ki nimajo interesa, da se naredi bistven premik na področju urejanja prostora". Menil je, da je treba narediti red na področju občinskega prostorskega načrtovanja, se je pa strinjal, da bi bilo treba postopke pospešiti.
- Ponedeljek.
- Torek.
Lažje do dovoljenj, regulirani poklici
Novi zakoni bodo sicer nadomestili obstoječe zakone s teh področij in nadgradili veljavni sistem. Predvidene so novosti med drugim pri pridobivanju gradbenih dovoljenj z manj dokumentacije in s krajšimi postopki ter več pravne varnosti za investitorje, mogoča bo legalizacija določenih nenevarnih nedovoljenih gradenj, okrepili naj bi tudi nadzor pri gradnjah.
Pri prostorskem načrtovanju naj bi med drugim lažje uskladili različne javne interese, uvedeno bo strateško prostorsko načrtovanje na regionalni ravni. Nova zakonodaja bo prinesla tudi prenovljeno regulacijo poklicev na tem področju.
Novela zakona o TNP-ju potrjena
Je pa DZ na današnji seji že potrdil novelo zakona o TNP-ju, ki bo omogočila ekološko sanacijo vodnega zbiralnika na območju športno-rekreacijskega centra Pokljuka. Dovoljena bo tudi gradnja vodnih zadrževalnikov v drugih rekreacijskih središčih, kar bo med drugim omogočilo zasneževanje na smučišču Vogel.
Novela bo tudi poenostavila postopek v primeru načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena v narodnem parku, po katerem lahko ob predhodnem soglasju države te prostorske ureditve načrtuje tudi lokalna skupnost.
Sprememba zakona bo prinesla tudi možnost izjeme od varstvenih režimov za ožja zavarovana območja, ko bo potrebna sanacija ceste, ki je bila poškodovana zaradi naravne nesreče.
Tlakovana pot enotni službi na Arsu
Poslanci so dali tudi zeleno luč ustanovitvi enotne državne meteorološke, hidrološke, oceanografske in seizmološke službe, da bi zagotovili splošno koristne informacije o naravnih pojavih in stanju naravnih virov na omenjenih štirih področjih.
Združitev je z vidika velikosti države tudi ekonomična, praksa pa kaže, da enotno izvajanje posameznih faz delovnega procesa na omenjenih štirih področjih povzroča tudi medsebojne sinergije in možnosti za njihovo dodatno optimiziranje, je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak. Cilji delovanja enotne službe bodo trajno opazovanje in sistematično zbiranje podatkov, zagotavljanja večje varnosti ljudi in premoženja ter večja učinkovitost izvajanja državnih nalog za splošno koristne dejavnosti.
Za izvajalca službe zakon določa Agencijo RS za okolje (Arso), ki že zdaj bdi nad temi področji. Novost je to, da bo po novem celovito in na novo urejena vsebina, ki je trenutno razpršeno urejena v več zakonih ali podzakonskih predpisih, v določenem delu pa sploh ni urejena.
Elektronsko poslovanje pri javnih naročilih
Sprejeta je bila tudi novela zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Z njo se povečuje učinkovitost javnega naročanja in zagotavlja skladnost z novim zakonom o javnem naročanju iz lanske pomladi.
Ena bistvenih novosti zakona je informatizacija postopka pravnega varstva z vzpostavitvijo portala eRevizija za izmenjavo informacij in dokumentov med naročnikom, vlagateljem, izbranim ponudnikom in Državno revizijsko komisijo ter drugimi sodelujočimi v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku. S tem se bodo vse informacije in dokumenti lahko izmenjevali elektronsko, kar bi po oceni ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja skrajšalo trajanje postopka v povprečju za 15 dni, poleg tega pa tudi znižalo administrativna bremena in stroške vseh vpletenih subjektov.
Novela prinaša tudi ureditev taks ter učinkovitejše pravno varstvo po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila, državna revizijska komisija pa bo lahko sklicala ustno obravnavo, kjer lahko vsi vpleteni, ne samo na podlagi pisnih dokumentov, ampak tudi na podlagi konkretnih osebnih razlag, bolje predstavijo svoja stališča.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje