DZ je sklenil, da je predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, ki daje podlago za uvedbo t. i. davčnih blagajn, primeren za nadaljnjo obravnavo.

DZ se je v prvi obravnavi seznanil z načrti vlade, da takoj po novoletnih praznikih uvede davčne blagajne. Predlog je po peturni razpravi dobil zadostno podporo. Zdaj ostaja le vprašanje, ali bo DZ še pred poletjem dokončno potrdil zakon, da se bodo tako finančna uprava na eni kot zavezanci na drugi strani lahko pravočasno pripravili na drugi januar kot rok za obvezno uporabo davčnih blagajn.

Poslanci so se strinjali, da bodo davčne blagajne pripomogle k zmanjšanju sive ekonomije, a so ob tem opozorili na dodatne stroške za gospodarstvo, številnim se zdijo sporne tudi kazni.

Računi pri gotovinskem poslovanju
Uvedbo davčnih blagajn bo določil zakon o davčnem potrjevanju računov. V imenu finančnega ministrstva je Mateja Vraničar povedala, da se bo postopek potrjevanja računov zahteval za vse osebe, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju.

Po predlogu bodo blagajne zavezancev prek spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS (Furs), ki bo potrdila in shranila podatke o računih v postopku njihove izdaje v realnem času. S tem se bosta omogočali sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi ter se bo prispevalo k omejitvi sive ekonomije.

Sistem bo poskusno stekel že 1. decembra letos, obvezen pa bo od 2. januarja 2016, vendar bodo imeli zavezanci po besedah Vraničarjeve še do konca leta 2017 na voljo prehodno obdobje, v katerem se bodo lahko samostojno odločili, ali bodo za izdajo računov uporabili elektronsko napravo z vzpostavljeno elektronsko povezavo s Fursom ali pa bodo račune izdajali še iz vezane knjige računov.

Vladni milijonski obeti
Vlada si od davčnih blagajn obeta za od 50 do 100 milijonov evrov več pobranih javnih dajatev letno, in sicer tako od davka na dodano vrednost, davka od dohodkov pravnih oseb, davka od dohodkov iz dejavnosti, dohodnine in drugih dajatev, kot tudi iz naslova pravilnega obračuna prispevkov za socialno varnost ter nadzora nad zakonitostjo zaposlovanja oz. dela.

V poslanskih skupinah predlog zakona načeloma podpirajo, saj gre za ukrep zoper sivo ekonomijo, ki, kot je dejal Janko Veber (SD), "nekako poje kar 10 odstotkov bruto domačega proizvoda". Veber se je strinjal s poslanci NSi-ja, da lahko davčne blagajne otežijo poslovanje gospodarstva. Vse več podjetnikov in obrtnikov v zadnjem času potrebuje brezplačno zdravniško pomoč, je dejal in se zbal, da bi bi nakup davčnih blagajn zanje tako veliko dodatno breme, da bi prenehali z dejavnostjo.

V SMC, ki je davčne blagajne vključila že v predvolilni program, menijo, da gre za sodoben način zatiranja sive ekonomije. "Davčne blagajne je treba vpeljati čim prej. Dovolj je sive ekonomije in goljufije," je po drugi strani dejala Marija Antonija Kovačič (DeSUS).
SDS: Zakon ne zajema resničnega problema
Da ne bo zajezil sive ekonomije, so posvarili le v SDS-u. Zakon namreč ne bo zajel tistih, ki računov sploh ne izdajajo, ti pa predstavljajo resničen problem v družbi, je pojasnila Suzana Lep Šimenko. Opozorila je na stroške za male zavezance. "Na eni strani si bodo morali zavezanci kupiti davčne blagajne, na drugi strani pa bodo imeli strošek mesečnega vzdrževanja te programske opreme," je izjavila.

NSi: Gre za nezaupanje do podjetnikov
Takšen nadzor je odraz nezaupanja do podjetnikov, meni Jože Horvat (NSi). V NSi-ju davčnim blagajnam najostreje nasprotujejo. "Takšen nadzor je odraz nezaupanja do podjetnikov, saj bodo zavezanci za davčne blagajne pravzaprav morali investirati okoli 40 milijonov evrov," je dejal Horvat. Ukrep bo po njegovem dodatno administrativno in tudi finančno obremenil gospodarstvo, je dejal.

ZL: Vsi moramo plačevati davke
Strinjal se je Luka Mesec (ZL), ki je dejal, da davčne blagajne širijo bazo zavezancev in bodo pozitivno vplivale na proračunske prihodke. "Po eni strani je prehodno obdobje dovolj dolgo, hkrati pa ne gre za neki drastičen ukrep, ampak gre enostavno za osnovno higieno, da moramo davke vsi plačevati," je povedal.

O višini kazni manj soglasja
Ena bolj spornih določb predloga zakona so predvidene kazni za kupce, ki ne bodo vzeli računa za kupljeno blago oz. naročeno storitev. Veber je menil, da bi bil zakon bistveno primernejši, če te določbe v njem sploh ne bi bilo, in tudi Mesec je dejal, da verjetno nima smisla nekoga kaznovati s 40 evri globe, če zavrže, recimo, račun za 10 evrov.

Kupce, ki ne bodo vzeli in zadržali računa neposredno do odhoda iz poslovnega prostora oz. do poteka garancijske dobe, lahko po predlogu doleti do 400 evrov kazni. To pa se ne zdi preveč poslancem DeSUS-a. "Tudi kupci se morajo zavedati pomena izdajanja računov, nenazadnje imajo veliko vlogo v celotnem prodajnem postopku," je dejala Kovačičeva.

Kaznovani tudi potrošniki
Pripombe na omenjenih 400 evrov pa imajo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). "Odločno protestiramo proti taki ureditvi, ki breme nadzora nad plačevanjem davkov nalaga potrošnikom tudi za obdobje veljavnosti garancije. Tak ukrep je nesorazmeren, saj bo potrošnik, če nima veljavnega računa, lahko prikrajšan že s tem, da bo imel težave pri uveljavljanju garancije oziroma stvarne napake za izdelek, če bo šlo kaj narobe," sporočajo in od vlade zahtevajo, da iz predloga zakona umakne sporni odstavek.

OZS: Sive ekonomije ne bo manj
Proti kaznovanju potrošnikov so tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer poleg tega poudarjajo, da davčne blagajne pravih učinkov na zmanjšanje obsega sive ekonomije in dela na črno ne bodo prinesle. OZS namesto uvedbe davčnih blagajn predlaga znižanje davčnih stopenj, uvedbo davčnih spodbud v obliki olajšave "vsak račun šteje" in dvig davčne morale, sporočajo iz zbornice.