Glede novele zakona o tujcih so zaskrbljenost v pismih premierju Miru Cerarju in predsedniku DZ-ja Milanu Brglezu izrazili tudi v Svetu Evrope, češ da predlagani ukrepi sprožajo vrsto vprašanj v zvezi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Nekateri so prepričani, da bi z novelo, ki predvideva ukrepe ob spremenjenih migrantskih razmerah, kršili tudi slovensko ustavo. V koaliciji zato napovedujejo, da bodo do petka, ko bo novelo obravnaval pristojni odbor DZ-ja, našli rešitev, ki bo skladna tako z ustavo kot evropskimi konvencijami.

Zatrjevanje, da ne bodo povozili demokratičnih standardov
Vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer je v današnji izjavi za medije napovedala, da ne bodo nikoli sprejeli rešitve, ki bi šla mimo demokratičnih standardov države. "Naša skrb je varovanje človekovih pravic in načel pravne države," je še dejala.

V poslanski skupini se po njenih besedah intenzivno seznanjajo z vsebinskimi rešitvami; kot je dejala, imajo kar nekaj notranjih usklajevanj, uskladili se bodo tudi še na ravni koalicije. Njihov cilj je predlagati in sprejeti najboljšo možno vsebinsko rešitev za vladni cilj.

Da bodo naredili vse, da bo zakon v skladu z ustavo in mednarodnimi konvencijami, je napovedala tudi poslanka SD-ja Bojana Muršič. O amandmajih še ni mogla govoriti, ker jih do izjave novinarjem v poslanski skupini še niso videli.

Kot je še dejala, čakajo na mnenje zakonodajno-pravne službe, na podlagi katerega bodo do petkovega odbora DZ-ja pripravili ustrezno besedilo amandmajev. Takega predloga, kot je sedaj, poslanka sicer ne more podpreti, dodala pa je, da je "do petka še nekaj časa".

Novela naj bi bila "mehkejša"
Možnost sprememb novele zakona je dopustil tudi predsednik DeSUS-a Karl Erjavec, ki je že napovedal podporo, v poslanski skupini pa so nekoliko bolj previdni.

Vodja strankine poslanske skupine Franc Jurša je povedal, da so poslanci danes o noveli razpravljali z državnim sekretarjem na ministrstvu za notranje zadeve Boštjanom Šeficem. Z odgovori so zadovoljni, a glede zakona še pričakujejo spremembe.

Jurša je izpostavil varnost in človekove pravice, ki ju je treba povezati. Ko bo to čim bolj usklajeno z ustavo, v DeSUS-u ne bodo več imeli težav s potrditvijo zakona. V stranki tudi razumejo opozorila Sveta Evrope, je povedal Jurša. Bi bil pa zelo zadovoljen, če bi bili evropski politiki tako ažurni in hitri, ko so se pojavile prve težave migrantske problematike.

Spomnil je, da se zakon sprejema "na zalogo", nekateri celo razmišljajo, da bi ga bilo modro sprejeti, ko se bo nekaj zgodilo. Osebno pa Jurša meni, da to ne bi bila prava rešitev, pač pa je treba imeti predloge pripravljene, če jih bodo potrebovali. Napovedal je, da bo novela "mehkejša", ko jo bo koalicija predvidoma amandmirala.

Amandmaji iz vrst opozicije
Poslanec SDS-a Vinko Gorenak pa je na današnji novinarski konferenci pozdravil predlog novele zakona o tujcih in ji napovedal podporo njegove stranke z nekaj dopolnili. V SDS-u bodo namreč vložili amandma, da lahko pogojno zaprtje državne meje sprejme vlada, in ne dve tretjini poslancev, kot to sicer predvideva trenutni predlog novele.

Z drugim amandmajem pa predlagajo, da ni potrebna predvidena ustanovitev posebnega vladnega urada, ki naj bi se ukvarjal s temi vprašanji, to delovno področje naj ostane pod pristojnostjo ministrstva za notranje zadeve. Po Gorenakovem mnenju bi se z uradom ministrica Vesna Györkös Žnidar želela "rešiti vročega kostanja".

Tudi v opozicijskem NSi-ju bodo novelo podprli, a z nekaj popravki. Vložili bodo namreč amandma, s katerim bi za aktivacijo ukrepov potrebovali absolutno večino, torej 46 glasov vseh poslancev, je povedal poslanec stranke Jernej Vrtovec.

Evropske institucije pa bi po njegovem mnenju morale učinkovito ukrepati, da bi se migrantska problematika preprečila že v izvoru. "Ne more pa se sedaj od držav članic EU-ja pričakovati, da lahko sprejmemo preveliko število migrantov," je opozoril Vrtovec in dodal, da ima tudi Slovenija omejene možnosti.

Kar se tiče opozoril o skladnosti z ustavo in evropskimi konvencijami, pa sam meni, da "gremo zelo po robu", in poudaril, da naj o ustavnosti odločajo ustavni sodniki in pristojne institucije.

Opozorila o kršenju ustave
Po mnenju nepovezanega poslanca Bojana Dobovška bi bilo primerneje, če bi v primeru varnostnih groženj razglasili izredne razmere, saj strašenje z izrednimi ukrepi zdaj ni primerno. Zakon po njegovem mnenju krši človekove pravice, na kar opozarjajo tako Svet Evrope kot številni ustavni pravniki.

V zakonu ni ocenjeno realno stanje oziroma se ne ve, kako bodo izvajali ukrepe, če pride do navala ljudi na meji, ni vračunano, da je treba izvesti nekatere postopke na meji. Predlog je predstavljen tako, da se postopki sploh ne bodo izvajali, pač pa bodo migrante direktno zavračali, meni Dobovšek. Zakon sicer predvideva izjeme, a po Dobovškovih besedah ni določljivo, kako bodo postopki potekali.

V opozicijskem ZL-ju noveli zakona ostro nasprotujejo. Kot je dejal poslanec stranke Matej Vatovec, je zakon "popolnoma neustaven in gre proti vsakemu temelju človekovih pravic". Ob tem tako rekoč ne vidijo več razlike med vladno koalicijo in desnim SDS-om.

32. člen slovenske ustave sicer predvideva možnosti zavrnitve vstopa tujca v državo na podlagi zakona, na kar je Vatovec odvrnil, da priznava, da konvencije "niso nad ustavo, ampak so približno tako pomembne kot ustava". Kot pa je še izpostavil, ustava govori o izrednih in ne o spremenjenih razmerah. "Pravica do azila se v nobenem primeru ne sme ukinjati oziroma suspendirati", je še dejal.

DZ bo o noveli zakona o tujcih sicer po nujnem postopku odločal na januarski seji, ki se bo začela v ponedeljek.

Cerar pravi, da časa za prelaganje odločitve ni več
Dogajanje okoli predlagane novele je premier Miro Cerar danes komentiral v pogovoru za Studio ob 17-ih na Radiu Slovenija. Kot je dejal, nikakor ni več čas za prelaganje odločitve, čas za razmislek je v zakonodajnem postopku, parlament mora opraviti svoje delo in upa, da bo zakon sprejet.

Premier je poudaril, da je Slovenija ves čas pri migrantskem vprašanju ravnala na human način, solidarno z drugimi državami, zato se nima česa sramovati.

Predlog zakona pa predvideva začasen ukrep, če bi bil obseg migracij takšen, da bi se znašli pod hudim pritiskom, ko bi lahko bila ogrožena varnost - tako prebivalcev Slovenije kot tudi samih migrantov. Če pa pride do hudega ogrožanja varnosti, pa nastopi situacija, ko so človekove pravice najbolj kršene, je opozoril premier.

"Če se zaprejo meje severno od nas, potem bomo v tednu, dveh, treh lahko postali varnostno super-ogrožena država. In v taki situaciji ne migranti ne naši ljudje ne bodo uživali nobenih pravic," je opozoril premier. Ponovil je, da nobene mednarodne konvencije in niti naše ustave ni mogoče razlagati tako, da bi državo peljala v neko nemogočo situacijo.

Kot je dejal, je zakon koalicija podprla po zelo tehtnem premisleku. Pripravljali so ga skoraj celo leto ravno zato, da bi našli rešitve, ki so skladne z ustavo in mednarodnim pravom.

Cerar pričakuje, da bo zakon sprejet, "takšen, da bo ustavnopravno in mednarodnopravno sprejemljiv in da bo ponudil možnost nekega ukrepa, če bi prišlo do zelo zapletene situacije". Od tu naprej pa morajo svoje delo opraviti poslanci. Verjame, da bo koalicija, če je odgovorna, tudi sama ta zakon podprla.

Predstavniki Sveta Evrope pa so po njegovih besedah pri nas dobrodošli. Če bodo prišli in ne bodo poslušali le nekih pomanjkljivih navedb, bodo videli, kakšna je celovita situacija, je prepričan Cerar.