Evropska komisija je v skladu z odločitvijo Evropskega sveta o boju proti rasizmu in ksenofobiji izdala posebno poročilo o razmerah v državah članicah Evropske unije (EU) glede zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni režimi. Poročilo je na temelju prispevkov nacionalnih ekspertov pripravila španska institucija Institute for Public Goods and Policy v okviru svojega Centra za humanistične in družboslovne znanosti.
Študija zajema pregled različnih ukrepov, ki jih izvajajo države članice EU-ja pri spoprijemanju z vprašanji, ki jih sprožajo omenjeni zločini. Evropska komisija je poročilo posredovala Evropskemu parlamentu in Evropskemu svetu, z objavo poročila pa se je začela tudi javna razprava o zločinih totalitarnih režimov v državah Evropske unije.
Avtorji poročila so ugotovili, da se države članice EU-ja z zločini totalitarnih režimov spoprijemajo na različne načine in da izvajajo različne kombinacije pravnih instrumentov in uradnih politik, ki urejajo to področje, prav tako je zanikanje teh zločinov podvrženo raznovrstnim sodnim praksam.
ŠCNS: Vsi totalitarni režimi morajo biti podvrženi enakim kriterijem presojanja
Posebna strokovna komisija Študijskega centra za narodno spravo (ŠCNS) je Evropski komisiji in avtorjem poročila že posredovala pripombe, popravke in dopolnitve, ki zadevajo razmere na Slovenskem. Med drugim opozarjajo, da je v poročilu napačno zapisano, da je bila Slovenija podvržena dvema totalitarnima režimoma, in trdijo, da je bila naša država žrtev treh tovrstnih režimov, ki so Slovenijo obvladovali 68 oz. 70 let.
Predlagajo, da se v poročilo doda zapis, da mora Slovenija raziskati kršitve človekovih pravic, ki so se dogajale v totalitarnih režimih in vzpostaviti bazo podatkov o dogodkih in žrtvah nemškega nacizma, italijanskega fašizma, madžarske oblike totalitarizma in komunizma na slovenskih tleh, pri tem pa poudarjajo, da je bistvenega pomena, da so vsi totalitarni režimi podvrženi enakim kriterijem presojanja.
V poročilu je zapisano, da so bili nacistični in fašistični zločini v Sloveniji javno obsojeni, kar pa ne velja za zločine, ki jih je zakrivil komunizem. V ŠCNS-ju ob tem dodajajo, da so prizadevanja za objektivnejše ocenjevanje dogodkov, ki so se zgodili v Sloveniji med 2. svetovno vojno in po njej, spremljali številni politični spori.
Evropska komisija opozarja, da stališča, predstavljena v študiji, niso nujno tudi uradna stališča Evropske komisije.
"Sodniki iz prejšnjega režima so ostali na svojih položajih"
Zatrjujejo, da nekdanja ideologija še zmeraj preprečuje objektivno in svobodno raziskovanje dogodkov nedavne slovenske zgodovine, za kar si prizadevajo predvsem civilne iniciative, med tem ko podobnih pobud po osamosvojitvi s strani zakonodajne oblasti ni bilo. Kljub temu pa je, kot so zapisali v ŠCNS-ju, sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pisatelj Drago Jančar skupaj s skupino zgodovinarjev in publicistov izdal delo Temna stran meseca, ki razgalja komunistične zločine v Sloveniji.
Avtorji v poročilu opozarjajo tudi, da so uradniki in celo sodniki iz prejšnjega režima ostali na svojih položajih in da Slovenija ni sprejela nobenih ukrepov, ki bi to preprečevali. Izpostavili so še, da so bila skoraj vsa imena ulic, spomeniki in preostali simboli iz časa fašizma in nacizma odstranjeni, na drugi strani pa v številnih slovenskih mestih, predvsem Ljubljani, še zmeraj stojijo kipi komunističnih vodij, ljubljanski mestni svet pa se je odločil celo, da poimenuje ulico po nekdanjem komunističnem diktatorju Josipu Brozu - Titu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje