Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič je pobudnica zbiranja podpisov za ustanovitev britansko-slovenske komisije o povojnih pobojih. Foto: MMC RTV SLO/Aleksander Kolednik
Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič je pobudnica zbiranja podpisov za ustanovitev britansko-slovenske komisije o povojnih pobojih. Foto: MMC RTV SLO/Aleksander Kolednik

Pobudnica zbiranja podpisov je bila direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič, ki je za MMC pojasnila, da iniciativa za ustanovitev komisije, ki bi zbrala dokumente in pričevanja in ki bi ovrednotila oz. pripravila skupno poročilo o dogodkih po 2. svetovni vojni v zvezi s prisilno repatriacijo Slovencev iz Koroške nazaj v Slovenijo, traja že nekaj časa.


Predsednik Društva britansko-slovenskega prijateljstva Keith Miles je po njenih besedah že spomladi začel zbirati podpise, zadnja pobuda pa je nastala na spominski slovesnosti v Veliki Britaniji.


Med podpisniki pobude tudi Janša

Pobudo britanskim in slovenskim oblastem so na spominski slovesnosti v Veliki Britaniji poleg Valičeve in Milesa podpisali še zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Nikolai Tolstoy, predsednik Komisije za prikrita grobišča Jože Dežman, evropska poslanca Milan Zver in Lojze Peterle, ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres ter številni drugi.

"Imamo že več kot 100 zbranih podpisov. Za zdaj jih je večina s slovenske strani, vendar se akcija v dogovoru z Milesom nadaljuje tudi v Veliki Britaniji. Pobudo je že podpisal tudi Janez Janša," pojasnjuje Valičeva in dodaja, da bodo zbrane podpise predali britanski in slovenski vladi.

"Vsak kamenček v mozaiku pripomore k pravi sliki"
"Menim, da vsak kamenček v mozaiku pripomore k pravi sliki. Sem optimist, sploh glede na spominsko slovesnost v Veliki Britaniji, ki je bila prvič organizirana na takšni ravni. Tudi tam se torej nekaj premika," je še dodala.

Po njenih besedah bi komisijo, ki bi preiskovala tematiko povojnih pobojev, lahko sestavljali strokovnjaki, ki so se v zadnjih letih ukvarjali s to problematiko. Med njimi je omenila Dežmana, Griesser-Pečarjevo, Tolstoya, Normana Davisa in Jerco Vodušek Starič.