Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je za naš spletni portal dejal, da je prav, da se zgodovinska dejstva raziščejo, če se do zdaj še niso. Tudi vodja poslancev SLS-a Jakob Presečnik je zatrdil, da bi poslanci SLS-a podprli ustanovitev slovensko-britanske komisije, ki jo je predlagala direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič.

Na drugi strani pa Joško Godec iz DeSUS-a ustanovitve komisije ne podpira, saj meni, "da je treba te stvari rešiti drugače, kot pa da neprestano nekaj odkopavamo".

Cveta Zalokar Oražem: Ni prave volje za spravo
Vodja poslancev SD-ja Bojan Kontič pobude Valičeve ni spremljal. Meni, da je raziskovanje zgodovine stvar zgodovinarjev, in "če čutijo, da je na tem področju še kar koli za raziskati, je to njihova profesionalna želja". Kontič tudi ne vidi, kje bi lahko nastale ovire, če bi želel kdo kar koli iz zgodovine preveriti in pojasniti.

Vodja poslanske skupine Zaresa Cvetka Zalokar Oražem pravi, da bi podprla vsako zadevo, ki bi peljala do sprave. "Zdi se mi, da v Sloveniji, s komisijo ali pa brez nje, ni prave volje, da bi naredili kakšno spravo. Kar se zgodovine tiče, so nam odgovori bolj ali manj jasni, je pa vprašanje, koliko smo sami med seboj sposobni te stvari urediti," meni Zalokar Oražmova.

Jelinčič: Valičeva ne pozna britanske zakonodaje
Predsednik SNS-a in vodje njene poslanske skupine Zmago Jelinčič je prepričan, da ustanovitev komisije ni realna. "Gospa Valičeva ne pozna britanske zakonodaje. Ta absolutno prepoveduje kakršno koli razmišljanje o odločitvah njihovih voditeljev v času 2. svetovne vojne," trdi Jelinčič.

"Jaz osebno sem seveda pripravljen podpreti vse zadeve, ki privedejo do tega, da se ugotovi resnična plat takratnih dogodkov, ne podpiram pa zadev, ki bodo prilivale olje na ogenj in povzročale politične prepire," je povedal vodja poslancev LDS-a Borut Sajovic in dodal, da bodo pobudo, če je bodo dobili pisno, preučili.

Kot je znano, je Valičeva pred dvema tednoma na novinarski konferenci pred vseevropskim dnevom spomina na žrtve totalitarizmov pojasnila, da je britanski minister za evropske zadeve David Lidington, kot prvi britanski minister sploh, izrazil obžalovanje zaradi vrnitve domobrancev po 2. svetovni vojni nazaj v domovino. Po besedah direktorice študijskega centra je zato mogoče zdaj pravi trenutek za ustanovitev britansko-slovenske komisije o povojnih pobojih oz. vračanju domobrancev.

Množični poboji po koncu vojne
Na avstrijsko Koroško se je iz Slovenije ob koncu druge svetovne vojne pred partizani umaknilo več kot 10.000 domobrancev in civilistov. Večino teh so Britanci, ki so imeli vojaško upravo nad avstrijsko Koroško, pod pretvezo, da odhajajo v Italijo, vrnili v Jugoslavijo. Veliko večino vrnjenih domobrancev in civilistov so komunistične oblasti pobile po raznih krajih po Sloveniji. Najbolj znana so množična grobišča v Kočevskem rogu, Teharjih in v Hudi Jami.