Fajon je na seji poudarila, da Slovenija preučuje načine, kako bi lahko pomagala Ukrajini. Tako je med drugim spomnila, da je že na zasedanju zunanjih ministrov EU-ja v ponedeljek podprla predlog, da se del prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij, porabi za financiranje nabav orožja za Ukrajino. Dodatno pa Slovenija preučuje tudi možnosti podpiranja Kijeva v okviru deklaracije skupine G7 o ukrajinski podpori. V okviru tega preučujejo možnost podpore pri povojni obnovi in boju proti dezinformacijam.

Ob tem je ministrica dejala, da Slovenija pripravlja tudi dvostranski sporazum z Ukrajino o varnostnem sodelovanju. Gre za podoben sporazum, ki ga je Kijev že podpisal med drugim z Londonom, Berlinom, Parizom in Københavnom. Dvostranski varnostni dogovori so sicer del zavez, ki so jih sprejeli v okviru formata G7 ob robu vrha Nata v Vilni julija 2023.

Ukrajinski predlog predvideva umik ruskih sil z zasedenih območij

Glede Ukrajine je ministrica še pojasnila, da je trenutno edina aktualna mirovna formula, ki jo je predlagala Ukrajina. Fajon se zaveda, da je nujna širša podpora temu predlogu tudi od svetovnega juga in skupnosti držav G20.

Ukrajinski predlog sicer predvideva umik ruskih sil z zasedenih območij. Poslanec Svobode Miroslav Gregorič je opozoril, da je iluzionistično pričakovati, da bo prvi korak k mirovnim pogajanjem umik ruskih vojakov z okupiranih območij.

Slovenija si prizadeva za takojšnjo prekinitev ognja v Gazi

Poslance so med drugim zanimale še razmere v Gazi, kjer je ministrica zagotovila, da si Slovenija prizadeva zagotoviti takojšnjo prekinitev ognja, dostavo humanitarne pomoči in izpustitev talcev. Pri tem je poudarila, da je Slovenija del manjše skupine šestih držav, ki praktično iščejo rešitve za mir v Gazi in možnosti za konkretne korake za priznanje Palestine.

Slovenija pri tem podpira tudi možnost organizacije širše mirovne konference, na kateri bi sodelovali vsi akterji v regiji. Se pa zaveda, da se izvedba te mirovne konference vse bolj odmika in da obstaja velika nevarnost še dodatnega razlitja konflikta v regiji. Dodala je, da si trenutno vsi prizadevajo za zagotovitev mirovnega načrta za rešitev dveh držav, če tega ne bo, pa bodo razmišljali o priznanju Palestine.

Na seji so danes poslanci ministrico med drugim spraševali še glede širitvenega procesa Evropske unije. Fajon je pri tem glede Bosne in Hercegovine presodila, da se je dosegel preboj. Izrazila je še upanje, da bo država na vrhu EU-ja ta teden dobila zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj.