"Globalni trendi ne rišejo optimistične slike prihodnosti. Bolj pripovedujejo zgodbo o vse večji razdrobljenosti in delitvah na svetovnem prizorišču," je zbranim diplomatom dejala zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je Ukrajino označila za osrednji varnostno-politični izziv.

Poudarila je, da mora slovenska diplomacija kljub majhnosti delovati globalno. "V zunanji politiki moramo kljub nekaterim omejitvam, kot je recimo naša šibka diplomatska prisotnost zunaj Evrope in ključnih svetovnih prestolnic, razmišljati tudi o globalnih vprašanjih. Imeti moramo širšo sliko, v katero umeščamo regionalna vprašanja in izzive Slovenije," je dejala. Kandidaturo za članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov v letih 2024 in 2025 je označila za "prvo prioriteto v prihajajočih mesecih ter skupen nacionalni projekt".

Ministrica je napovedala posodabljanje strateških dokumentov zunanjega ministrstva, ki morajo po njenih besedah "odsevati našo oceno mednarodne situacije in slovenske zunanjepolitične prioritete".

Ob novi strategiji v pripravi tudi spremembe zakona o zunanjih zadevah

Na ministrstvu so tako v preteklih mesecih že pripravili novo zunanjepolitično strategijo, ki jo bodo predstavili na posvetu. "Okrepiti moramo odpornost Slovenije, naše zunanje politike, temu bo namenjena nova strategija," je v izjavi novinarjem dejala ministrica. Na vprašanje, zakaj v spremembe strategije po dobrem letu, odkar je bila sprejeta v času prejšnje vlade, je odgovorila, da so že ob sestavljanju vlade v koalicijsko pogodbo zapisali, da "želimo Slovenijo videti v jedrnem delu spoštovanja vrednot demokracije, človekovih pravic in svoboščin".

"Trdno sem prepričana, da moramo imeti veliko več posluha tudi do globalnega dela sveta, do razumevanja različnih specifik Latinske Amerike, pacifiških, karibskih držav," je dejala ministrica. Izpostavila je tudi, da Slovenija krepi svoje zastopstvo v Afriki, kjer v Etiopiji v Adis Abebi želi odpreti veleposlaništvo.

Ministrica je obenem napovedala spremembe zakona o zunanjih zadevah, "da bomo bolje prilagodili delovanje naše diplomatske mreže". Podrobnosti ni razkrila, ne razmišlja pa o povečanju kvote politične postavljenih veleposlanikov. Kot je zatrdila, to ni predvidena sprememba v zakonu. Glede morebitnih sprememb pri odpoklicu veleposlanikov pa je dejala, da te niso potrebne; glede novega kroga imenovanja veleposlanikov je že opravila nekaj pogovorov tako s premierjem Robertom Golobom kot s predsednico države Natašo Pirc Musar.

Golob od diplomatov pričakuje znanje in pogum

Majhne države imajo v zunanji politiki prednost, saj lahko, ko ocenijo, nimajo neposrednega interesa, delujejo kot posrednik, je v nagovoru na srečanju diplomatov na Brdu pri Kranju dejal premier Golob. Od diplomatov premier pričakuje znanje in pogum, slovenska zunanja politika pa mora svoj fokus obrniti v svet.

Želim, da se obrnemo v svet, da se ukvarjamo s tem, kako lahko kot majhna in pogumna država pripomoremo k svetovnemu miru in napredku, je dejal premier, ki je kot prvi cilj navedel kandidaturo za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN-a.

Da bo Slovenija ta cilj dosegla, pa bo poleg znanja potreben tudi pogum, je dejal.
Opozoril je, da z izvolitvijo v Varnostni svet – Golob ne dvomi, da se bo to zgodilo – delo ne bo končano. "Ne gremo v tako pomembno tekmo samo zaradi prestiža, pričakovanja so, da bo Slovenija v dveh letih od tega nekaj imela," je dejal.

Cilj vlade je po njegovih besedah tudi, da se Slovenija "spet afirmira kot polnopravna članica jedrne Evrope". Od diplomatov premier pričakuje, da bodo zastopali to stališče. Dejal je, da se je uspeh te politike v zadnjega pol leta že pokazal, ter omenil podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini. Slovenija pa si bo prizadevala, da bo tudi nadaljevanje evropske poti BiH-u teklo čim hitreje, je dodal.

Golob: V Ukrajini je treba miru dati priložnost

Glede Ukrajine je dejal, da je Slovenija popolnoma pripravljena prisluhniti njenim interesom, saj je jasno, da žrtev in napadalec nista nikoli enakopravna. "To ni stvar pogajanj," je dejal in posvaril pred soliranjem.

"Če se bo pojavila priložnost za mir, pa je važno, da ji damo možnost," je dodal in omenil, da bi Slovenija morda pri tem lahko igrala posredniško vlogo oziroma bila most med Zahodom in Vzhodom, kot je v preteklosti že bila.

Premier je v svojem nastopu omenil še različne vidike varnosti. Napovedal je, da bo Slovenija do leta 2030 izpolnila cilj Nata, da za obrambo nameni dva odstotka bruto domačega proizvoda.

Pomembna se mu zdi prehranska varnost, prepričan je, da je treba čim prej nasloviti vprašanje primernega zadovoljevanja prehranskih potreb. "Brez spremembe prehranskih navad ne bo šlo," je dejal.

Pri energetski varnosti pa je poudaril vlogo diplomacije pri tem, da se je Slovenija od oskrbe z ruskim plinom premaknila do oskrbe z alžirskim. To je bilo po njegovih besedah mogoče zahvaljujoč dobrim odnosom z Italijo in Alžirijo.

Premier kot veliko priložnost za Slovenijo vidi Sredozemlje in po njegovih besedah bo ključno, da se regijo vključi v slovenske nacionalne politike na različnih področjih.

Mirošič poudarja tudi vse večji pomen Sredozemlja

Da predlog nove strategije o zunanji Slovenijo vrača v jedro EU-ja, je ob robu posveta dejal tudi veleposlanik Iztok Mirošič, ki je sodeloval pri pripravi osnutka. Z deglobalizacijo in rusko agresijo na Ukrajino so se zgodili dogodki, ki zahtevajo drugačno vodenje zunanje politike, je dejal v izjavi novinarjem Mirošič, ki je tudi posebni odposlanec zunanje ministrice za prihodnost Evrope.

Strategija mora ne nazadnje po spremembi imena ministrstva, ki se po preoblikovanju vlade imenuje ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, odražati to dvotirno politiko, je dejal.
Poleg vračanja v jedro Evrope, katerega temeljni del je dosledno spoštovanje vladavine prava, kot ga razumejo uveljavljene zahodne demokracije, strategija poudarja, da bi Slovenija morala posebno pozornost posvetiti Sredozemlju.

Z deglobalizacijo svetovne globalne trgovine in s poskusi zmanjševanja odvisnosti od Kitajske se znova povečuje pomen Sredozemlja, ki postaja igrišče velikih strateških interesov zaradi vračanja proizvodnje in dobavnih verig, pa tudi zaradi migracije in energetske krize.

Tretja komponenta strategije oz. novost je feministična zunanja politika. Ta koncept pomeni, da se v zunanji politiki država zavzema za enakost spolov. Slovenija pa posebno pozornost v tem kontekstu daje opolnomočenju žensk in deklic v vseh vidikih zunanje politike, je pojasnil Mirošič. Pomembni del so tudi odnosi s Slovenci po svetu in zamejskimi skupnostmi, zadnji del pa se posveča razvoju diplomatskega aparata, spoštovanju diplomacije kot službe v službi države in državljanov, ne pa v službi strank, korporacij, podjetij, je pojasnil.

Mirošič je na vprašanje, kako škodljivo je nihanje v zunanjepolitični strategiji – zadnjo je pred približno letom dni sprejela prejšnja vlada - dejal, da je vsekakor bolje, če ima država kontinuiteto glede temeljnih ciljev, jasno pa je da različne politične opcije dajejo različne poudarke. "Pomembna je konstanta, kako jo doseči, pa je stvar politične razprave," ocenjuje Mirošič. Pri tem je še poudaril, da je bila osnova za strategijo, ki naj bi bila na odboru DZ-ja za zunanjo politiko sprejeta do meseca maja, "vsekakor pa v prvi polovici leta", deklaracija o usmeritvah zunanje politike iz leta 2015.

Bo kandidatura Slovenije za VS ZN-a uspešna?

Zunanja ministrica Fajon in posebni odposlanec za promocijo kandidature Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN-a Franci But sta na Brdu pri Kranju dejala, da sta zmerna optimista glede možnosti za uspeh kandidature. Ocenila sta, da Sloveniji kaže dobro. V kandidaturo smo šli zato, da to mesto dobimo, je dejal But.

"Zelo aktivno izvajamo projekt kandidature za nestalno članico VS ZN-a," je ob robu posveta slovenske diplomacije v izjavi novinarjem zagotovila ministrica in dodala, da je glasovanje predvideno 6. junija. To je skupen projekt, je dejala ministrica, ki trdno verjame, da "bomo uspeli, če bomo skupaj stali za njim".

"Vsekakor sem tudi jaz zelo zmeren optimist," pa je dejal veleposlanik But, ki ga je ministrica Fajon septembra lani imenovala za posebnega odposlanca za promocijo slovenske kandidature. Po njegovih besedah bo za mednarodno skupnost "zelo dobro, če bo Slovenija nestalna članica VS ZN-a", zaradi vrednot, ki jih naša država zastopa.

"Po dosedanjih pogovorih in obiskih tudi po raznih državah, predvsem v zadnjem času s fokusom na Afriki, nam kaže dobro. Moramo biti optimisti, moramo pa še veliko delati," je dodal veleposlanik.

Skromna prisotnost v Afriki

V Afriki je Slovenija sicer skromno diplomatsko-konzularno prisotna. Obiski držav, ki niso vedno v prvem članu pozitivnih novic, so po njegovih besedah pozitivno sprejeti, ta komunikacija je pravi način, da bomo dobili dovolj dobro podporo afriških držav, je ocenil.

Ob Sloveniji, ki mora za uspeh kandidature prepričati 129 članic, se za položaj iz vzhodnoevropske skupine sistema ZN-a poteguje še Belorusija. Na vprašanje, kako pomembna je podpora afriških držav, je But dejal: "Če ima Afrika 54 oziroma 55 glasov, potem vemo, da je to zelo pomemben del."

Države, pri katerih iščemo podporo za kandidaturo, od Slovenije pričakujejo, da bodo imeli v njej svojo zaveznico, ki bo razumela njihove težave. Za nas je vsaka podpora pomembna, vsi kontinenti so pomembni, Afrika pa je zagotovo celina, kjer je veliko število držav, ki še čakajo s svojimi odločitvami, je dejal But.

Prvi posvet diplomatov od nastopa nove vlade

Kot so pred začetkom srečanja napovedali na zunanjem ministrstvu, bo 26. letni posvet diplomatov, posvečen tudi vprašanjem o vlogi Slovenije v Evropski uniji in svetu ter krepitvi gospodarske, javne, znanstvene in kulturne diplomacije. Častni gost je španski minister za zunanje in evropske zadeve Jose Manuel Albares Bueno, ki bo prav tako nagovoril udeležence, z zunanjo ministrico Tanjo Fajon pa bosta v četrtek ločeno opravila dvostranske pogovore.

Gre za prvi posvet slovenske diplomacije, odkar Mladiko po nastopu nove vlade junija lani vodi zunanja ministrica Fajon. Po lanskih parlamentarnih volitvah so zunanjo politiko zaznamovali predvsem napoved odmika od višegrajske usmeritve in vrnitve k jedrni Evropi, nadaljnja podpora Ukrajini v boju proti ruski agresiji ter uspešna prizadevanja za to, da se BiH-u podeli status kandidatke za članstvo v EU-ju. Slovenska diplomacija je v zadnjem času zelo dejavna prav na Zahodnem Balkanu.

Posvet, na katerem je v ospredju sprememba zunanjepolitične strategije Slovenije, se bo sklenil v četrtek, ko bosta udeležence nagovorili še predsednici države in državnega zbora, Nataša Pirc Musar in Urška Klakočar Zupančič.