Poslanci so z 48 glasovi za in 24 proti potrdili novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki med drugim podaljšuje financiranje dodatnih stroškov in prehodno obdobje za izvajanje pravice do pomoči na domu, uvaja poenostavitve za invalidne ljudi in krepi mrežo izvajalcev.

Novela zakona med drugim občinam omogoča, da z javnimi zavodi sklenejo neposredne pogodbe za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu, ter dodaja obveznost redne analize izvajanja zakona na tri leta, kar bo pripomoglo k boljšemu nadzoru in prilagajanju sistema, je na seji navedel minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Hkrati novela vzpostavlja natančnejše registre izvajalcev in zagotavlja pravne podlage za izvajanje storitev e-oskrba, organizira vstopne točke na sedežih centrov za socialno delo, kar po besedah Maljevca omogoča enostaven dostop do pravic, podaljšuje tudi zakonske podlage za obstoječi informacijski sistem do vzpostavitve novega.

Sprememba, ki jo je Maljevac najbolj poudaril, pa je, da novela posebno pozornost posveča avtomatizmu prehoda staršev invalidnih oseb ob njegovi polnoletnosti v sistem oskrbovalca družinskega člana, brez dodatnih postopkov in birokracije. "To bo olajšalo njihove življenjske situacije," je dejal Maljevac. Poudaril je še, da se od 25- do 35-odstotni dvig plač zaposlenih v domovih za starejše, ki ga predvideva plačna reforma, ne bo prevajal v višje oskrbnine uporabnikov, saj bo razliko kril državni proračun. Takšno dopolnilo je na petkovi seji odbora za delo vložila koalicija. V opoziciji pa so opozorili, da bo to veljalo le začasno.

Koalicija je novelo zakona podprla, saj da je dolgotrajna oskrba ključen steber socialne države, z novelo pa so postavili finančni okvir izvajanju dolgotrajne oskrbe, so navedli. V SD-ju so ob tem sicer poudarili pomanjkanje kadra v domovih za starejše, brez katerih izvajanje dolgotrajne oskrbe ne bo mogoče. V opoziciji pa so opozorili na to, da koalicija z novelo odpravlja del birokratskih nesmislov, ki so jih uzakonili sami. Navedli so tudi dodatek za dolgotrajno oskrbo, ki da bo dodatno finančno obremenil državljane. Zaradi naštetega novele zakona niso podprli.

Poslanci sprejeli novelo zakona proti poveličevanju nacizma in fašizma

Poslanke in poslanci so na redni seji z 48 glasovi za in šestimi proti sprejeli tudi novelo zakona o varstvu javnega reda in miru, ki prepoveduje poveličevanje nacizma in fašizma. Za so glasovali v koalicijskih Svobodi, SD-ju in Levici. Proti so bili v opozicijski stranki NSi, poslanci SDS-a pa so bili med glasovanjem odsotni.

Predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki prepoveduje poveličevanja nacizma in fašizma, so v parlamentarno proceduro poleti vložile koalicijske stranke. Novela med drugim prepoveduje uporabo simbolov nacistične ali fašistične ideologije na javnem kraju. Za kršilce vpeljuje globo od 500 do 1000 evrov. Stranki SDS in NSi sta k predlogu vložili dopolnilo, s katerim sta predlagali, naj med prepovedane ideologije vključijo tudi komunizem, a so koalicijski poslanci obe dopolnili zavrnili.

Poslanec Svobode Martin Premk, ki je predstavil stališče predlagatelja in poslanske skupine Svoboda, je poudaril, da želijo s predlogom na zakonski ravni prepovedati poveličevanje nacističnih in fašističnih ideologij. "Letos smo bili namreč priča na ulicah našega glavnega mesta zloveščim prizorom, ki jih poznamo iz zgodovine, pa smo mislili, da jih nikoli več ne bomo videli," je dejal. Kot je spomnil, so po ulicah paradirale zamaskirane paravojaške skupine ter pozivale k sovraštvu in nasilju. "Z novelo bi preprečili širjenja sovražnosti in zlorabe zgodovine v politično manipuliranje," je dejal Premk, ki je ob tem opozoril, da je enačenje fašizma in nacizma s komunizmom "cilj skrajno desnih in neonacističnih skupin", ki želijo s tem zmanjšati zločine omenjenih dveh ideologij.

Poslanec SDS-a Andrej Hoivik je v predstavitvi stališč poslanskih skupin poudaril, da je predlog novele zakona ideološki in razdvaja državljane. "Pri tem ne bomo sodelovali," je poudaril poslanec, ki meni, da bi morali obsoditi "vse tri totalitarne režime", med katere sodi po mnenju stranke SDS tudi komunizem. Tudi poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič meni, da so predlagatelji predloga novele spregledali komunizem. "Ne pozabite, da v Sloveniji živijo ljudje, ki so bili žrtve komunizma," je poudarila. "Netiti sovraštvo in ubijati v imenu katere koli ideologije bi moralo biti prepovedano. Če bi predlagatelji dejansko z zakonom želeli prepovedati vse zlo, s katerim ima slovenski narod zelo slabe izkušnje, bi torej v zakon vnesli vse tri režime," je poudarila poslanka NSi-ja.

Potrditev novele zakona o nadzoru državne meje

Poslanci so z 49 glasovi za in 18 glasovi proti potrdili novelo zakona o nadzoru državne meje po skrajšanem postopku. Za so bili v koalicijskih strankah Svoboda, SD in Levica, proti v opozicijskem SDS-u, vzdržali pa so se v NSi-ju. Cilj novele je med drugim uskladiti določbe zakona po vstopu Hrvaške v schengensko območje.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v obrazložitvi predlagatelja dejal, da s predlogom nadgrajujejo nekatere določbe na področju opravljanja policijskih nalog in izvajanja policijskih pooblastil za zagotovitev učinkovitejšega dela policije. Uvajajo finančno nadomestilo občinam za primere začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah namesto sedanjega povračila dela stroškov občinam zaradi povečanega nadzora. Kot je dejal Poklukar, bodo do tega nadomestila "predvidoma upravičene vse občine ob državni meji, kjer je bil v preteklem koledarskem letu vsaj del leta začasno ponovno uveden nadzor na notranjih mejah".

Poslanci SDS-a so predlagali dopolnilo k predlogu, naj vlada v enem letu od uveljavitve tega zakona poroča DZ-ju o doseganju ciljev prenove sistema finančnega nadomestila, ki pripada občinam zaradi izvajanja nadzora državne meje. Poslanci so dopolnilo zavrnili.

Soglasna podpora noveli o sistemu jamstva za vloge

DZ je s 67 glasovi za in nobenim proti potrdil tudi novelo zakona o sistemu jamstva za vloge, ki prinaša postopno zvišanje ciljne ravni sklada za jamstvo vlog, ki mora biti dosežena do konca leta 2030, z 0,8 odstotka na 1,5 odstotka vsote vseh zajamčenih vlog v Sloveniji.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah je povedala, da novela pomembno krepi zmožnost sklada za izplačilo jamstva za vloge v primeru prisilnega prenehanja banke oz. hranilnice. "Vlada predlaga postopno povišanje ciljne ravni sklada za jamstvo vlog z 0,8 na 1,5 odstotka vrednosti zajamčenih vlog do 31. decembra 2030. Tako bi se sredstva sklada povečala s približno 200 na približno 400 milijonov evrov," je dejala.

"Primer reševanja slovenske podružnice Sberbank marca 2022 je pokazal, da lahko ob stečaju manjše banke potrebe po izplačilu zajamčenih vlog presežejo razpoložljiva sredstva nacionalnega sklada za jamstvo vlog, čeprav je bila ciljna vrednost sklada v letošnjem juliju dosežena. Čeprav se lahko sredstva na kratek rok zagotovijo tudi iz drugih virov, je prevladala ocena, da je najbolj vzdržna rešitev povečanje vrednosti sklada," je povedala.

Zakon v skladu z evropsko direktivo na splošno določa jamstvo za vloge do višine 100.000 evrov pri posamezni banki, novela pa v primeru določenih transakcij in v omejenem roku šestih mesecev predvideva zgornjo mejo jamstva do največ 500.000 evrov. Novost je vzpostavitev pravne podlage za uporabo sredstev nacionalnega sklada za likvidacijo bank. S tem se dodatno zmanjša tveganje, da ob stečaju banke ne bi bilo dovolj sredstev za izplačilo jamstva za vloge.

Brez nasprotovanja potrjena tudi novela o plačnih storitvah

S 66 glasovi za in brez glasu proti so poslanke in poslanci potrdili tudi novelo zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih. Ta prinaša boljši dostop do plačilnih računov pri bankah in bolj transparentno poslovanje bank v primeru zavrnitve odprtja ali zaprtja plačilnega računa.

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Nikoline Prah novela v pravni red prenaša evropske predpise, cilj pa je tudi izboljšati obstoječi pravni okvir, ki ureja plačilne storitve. Novela tako določa sankcije za kršitev določb uredbe glede takojšnjih kreditnih prenosov v evrih. Spremembe prinašajo boljšo informiranosti potrošnikov o pravici do osnovnega plačilnega računa in večji dostopnosti do teh računov. "V zadnjih letih smo namreč zaznali povečanje težav potrošnikov in podjetij pri odpiranju transakcijskih računov pri bankah, ki so posledica različnih dejavnikov, med drugim tudi ukrepov bank za zmanjševanje tveganj na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma," je pojasnila.

Za obravnavo navedenih težav novela drugim določa obveznost za banko, da mora v primeru zavrnitve odprtja transakcijskega računa ali v primeru njegovega zaprtja dokumentirati konkretne razloge za zavrnitev ali zaprtje ter o teh razlogih seznaniti uporabnika plačilnih storitev, če tega ne prepovedujejo predpisi. V primeru, ko potrošnik pri banki ne more odpreti transakcijskega računa, je še posebej pomemben institut osnovnega plačilnega računa.

Z namenom zagotoviti potrošnikom večjo dostopnost do osnovnega plačilnega računa so predlagane tudi spremembe razlogov, zaradi katerih banke lahko zavrnejo odprtje takšnega računa. Banka tako ne bo več mogla potrošniku zavrniti odprtja osnovnega plačilnega računa, če bo imela informacijo, da ima potrošnik neizvršene sklepe o izvršbi.

Farmacevti ne bodo več mogli uveljavljati ugovora vesti

Poslanci so na izredni seji z 51 glasovi za in enim proti sprejeli predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti. Novela bo med drugim farmacevtskim delavcem v lekarnah onemogočila uveljavljanje ugovora vesti.

Vlada je predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti potrdila na začetku decembra in ga poslala v DZ. Dan pozneje so v koalicijskih strankah SD in Levica ter v poslanski skupini Svoboda opozorili na sporni člen, ki bi uredil ugovor vesti farmacevtov. Ob uveljavitvi člena bi se lahko zgodilo, da bi pacient zaradi ugovora po zdravilo moral v drugo lekarno, so opozorili v koaliciji.

Na ponedeljkovi seji odbora DZ-ja za zdravstvo so v SD-ju zato predlagali črtanje spornega člena, a njihov predlog ni prejel zadostne podpore. Poslanci Svobode in Levice so namreč podprli dopolnilo, ki je sporni člen predrugačila. Novi predlog je predvideval, da farmacevtski delavci v lekarnah ugovora vesti ne bi mogli uveljavljati. To ureditev so danes poslanci Svobode in Levice tudi s podporo poslancev SD-ja nomotehnično še izboljšali, so zapisali v dopolnilu, ki so ga vložili in tudi potrdili.

Farmacevti v lekarnah tako ugovora vesti ne bodo več mogli uveljavljati. Kot razlog, zakaj je sprememba nujna, so koalicijski poslanci poudarjali tudi primer iz Lendave, ko farmacevtka stranki ni želela izdati kontracepcijskih tablet.

Medtem so v NSi-ju onemogočenju ugovora vesti za farmacevte nasprotovali. "Menimo, da je takšna ureditev nesprejemljiva, saj delu zdravstvenih delavcev odrekate pravico do ugovora vesti, ki jo po sedanji ureditvi imajo. Poleg tega jih postavlja v neenak položaj v primerjavi s preostalimi zdravstvenimi delavci, za katere bo še naprej veljala ureditev uresničevanja pravice do ugovora vesti, kot je zapisana v 56. členu zakona o zdravstveni dejavnosti," je povedala poslanka Iva Dimic.

Interventni ukrepi dostopnost v zdravstvu

DZ je z 51 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu. Ta med drugim podaljšuje nekatere dodatke za zaposlene na primarni ravni, nagrajuje tudi ambulante družinske medicine, ki opredeljujejo več pacientov.

Za zakon je glasovalo 51 poslancev Svobode, SD, Levice in NSi-ja, nepovezani poslanec Dejan Kaloh pa je bil vzdržan. Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je na začetku izredne seje pojasnila, da so poslanci SDS-a pisno napovedali obstrukcijo celotne seje.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Iztok Kos je v uvodu pojasnil, da zakon podaljšuje nekatere ukrepe iz prejšnjih interventnih in dodaja nove začasne ukrepe. Dodal je, da so ukrepi nujni za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu in stabilno delovanje zdravstvenega sistema.

Sorodna novica Vlada znižala cene za radiološke storitve CT in MR

Zakon prinaša dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve v ambulantah družinske medicine in otroških ter šolskih dispanzerjih, dodatek 1000 evrov bruto za izbiro specializacije iz družinske medicine, ki ga mesečno prejemajo mladi zdravniki, specializanti družinske medicine. Zakon zagotavlja tudi sredstva za dodatnih 40 specializacij klinične psihologije v prihodnjih dveh letih. Ambulante za neopredeljene pa so se s sprejemom preimenovale v dodatne ambulante družinske medicine.

Predlog so v stališčih podprle vse prisotne poslanske skupine. V Levici menijo, da so ambulante za neopredeljene in dodatek za specializacije iz družinske medicine dosegle svoj namen, zato je prav, da jih podaljšujejo. "Srčno pa upam, da je to zadnjič, da podaljšujemo ali uveljavljamo interventne ukrepe, namesto da gradimo temelje in okvir solidarnega in zares javnega zdravstvenega sistema, katerega namen je zdraviti ljudi, ne pa kovati dobičkov," je dejala poslanka Nataša Sukič.

Sorodna novica Valentina Prevolnik Rupel: Zdravnik ne more izbirati najboljšega iz obeh sistemov

Poslanec Svobode Dean Premik je dejal, da je predlog zakona nujen, hkrati pa je v tem trenutku dobra rešitev za reševanje nekaterih ključnih izzivov v zdravstvu. "Poudariti velja tako imenovane dodatne ambulante, ki so se izkazale za dobro rešitev pri zagotavljanju dostopnosti do zdravstvenih storitev vsem, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika. Dolgoročno pa je seveda nujno, da se za dobro delovanje primarne ravni zdravstva spopademo tudi s kadrovskimi izzivi na tem področju," je povedal.

V SD-ju v zakonu prepoznavajo konkretne korake, ki so potrebni in hkrati usmerjeni v krepitev javnega zdravstva, večjo dostopnost in zagotavljanje varnosti pacientov, je povedala poslanka Bojana Muršič. Zakon po njenih besedah ni interventni, je pa nujen, saj bo okrepil javni zdravstveni sistem. "Slovensko zdravstvo mora biti organizirano tako, da ščiti vse, še posebej najranljivejše," je prepričana.

V NSi-ju pa ocenjujejo, da zakon podaljšuje ukrepe, ki so smiselni. "Zato bomo predlog zakona, zaradi ljudi, ki potrebujejo zdravstvene storitve, podprli," je dejala poslanka Iva Dimic. Vseeno pa je v stališču poslanske skupine opozorila, da ukrepi iz zakona niso zadostni, tudi zaradi stavke zdravnikov in neurejenih delovnih pogojev. "Dodatne specializacije s področja klinične psihologije so vsekakor dobrodošle. 40 dodatnih specializacij pa ne bo rešilo sedanjih težav in dostopnosti do psihološke obravnave. Učinek bo viden, kot pravijo, čez pet let, kaj pa do takrat?" je vprašala.

Poslanci so sprejeli tudi dve dopolnili, ki so ju vložile poslanske skupine koalicije. Poslanka Svobode Tamara Kozlovič je v razpravi pojasnila, da sta dopolnili nomotehnični. Poudarila je še, da zakon podpirajo državni svet, združenje zdravstvenih zavodov, zbornica zdravstvene nege, zdravniška zbornica in nacionalni svet invalidskih organizacij.