V Fidesu so nezadovoljni zlasti z odnosom države in vodstev zdravstvenih zavodov ter togim sistemom plač v javnem sektorju, ki je vzrok, da želijo mnogi zdravniki oditi med zasebnike.

Kuštrin je v imenu kolegov napovedal, da bodo v primeru, če se položaj ne bo izboljšal, kolektivno zapustili javni sektor in osnovali sistem zdravniških zadrug.

Te bi delovale v okviru bolnišnic ali zdravstvenih domov, zdravnikom pa bi omogočile boljšo plačo in socialno varnost ter kontinuiteto dela in timsko delo. Kuštrin napoveduje, da bi se za zadružništvo odločilo najmanj 30 odstotkov zdravnikov.

Plača zdravnika kot plača župana?
Tranzicija po mnenju predsednika sindikata prihaja z bistveno zamudo, odgovorni pa bi jo radi izpeljali na hiter in neorganiziran način. Nekatere poteze kažejo že tudi na erozijo zdravstvenega sistema, je prepričan Kuštrin.

Kuštrin plačo zdravnikov primerja s povprečno plačo županov. Kot je dejal, ima župan občine z 2.000 občani višjo plačo od zdravnika z 2.000 pacienti. Potrebno bi bilo spremeniti način pogajanj o sistemu plač in jih decentralizirati, saj zdravniki ne morejo ocenjevati, kakšne so posebnosti carinikov, baletnikov ali vzgojiteljic, prav tako ni mogoče obratno, je prepričan predsednik zdravniškega sindikata.

Toda tudi če bodo pogajanja o zakonu o plačah v javnem sektorju šla v pravo smer, ne kaže, da bodo zdravniki dosegli zahtevano razmerje 1 proti 3. Zgornja meja je namreč 55. plačni razred, ki trenutno znaša 865.063 tolarjev bruto. Tega ne more preseči nihče od vrhunskih strokovnjakov, še opozarja Kuštrin.