Osnutek zakona, njegovo popravljeno različico bo ministrstvo za kulturo objavilo v sredo, v 83. členu predvideva skrajšanje oglasnega časa z 12 na 10 minut vsako polno uro. Med udeleženci omizja pa se je debata pri tem členu razvila predvsem v vprašanje, kdo je upravičen do dela oglaševalskega kolača.
Po besedah šefa Pro Plusa Pavla Vrabca bi se morala nacionalna televizija odpovedati oglaševanju, ki ji letno po Vrabčevih ocenah prinese okoli 14 milijonov evrov. To bi tudi drugim medijem omogočilo boljše tekmovanje za oglaševalska sredstva, meni Vrabec.

Generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli se je z Vrabcem sicer strinjal, da bi nacionalna televizija lahko imela manj oglasov. "Vendar bi se potem morali odločiti, ali bomo povečali RTV prispevek, imeli manj vsebine oziroma ali bomo denar dobili iz drugih virov," je dejal Filli. RTV namreč vsa sredstva iz oglaševanja nameni za ustvarjanje vsebine in z njimi pokrije programe, ki jih iz naročnine ne bi mogla, je pojasnil Filli.

Z Vrabcem se je sicer strinjala tudi Manja Grčić, direktorica TV3. Vendar je izpostavila specifiko slovenskega trga, namreč da bi, če RTV preneha predvajati oglase, ena hiša postala prevladujoča. S tem je ciljala predvsem na Pro Plus, ki po njenih besedah že zdaj pobere 80 odstotkov vseh sredstev.
Ministrstvo obljubilo umik nekaterih členov
Predsednik upravnega odbora in izvršni direktor Infoneta Leo Oblak se je zaustavil tudi pri 96. členu, ki določa, da lahko inšpektor prepove opravljanje dejavnosti operaterju, ki razširja ali spodbuja k nasilju, neenakopravnosti, nestrpnosti ... Direktor direktorata za medije Vojko Stopar je ob tem pojasnil, da gre za malce nerodno dikcijo in da inšpektor lahko prepove oddajanje oddaje, in ne poslovne dejavnosti; besedilo odstavka bodo popravili.

Poleg omenjenih so na posvetu sodelovali še predsednik upravnega odbora, direktor Radia Center Aleksander Žišt in direktorica Slovenske oglaševalske zbornice Barbara Kranjc.